Zakaj že letimo ...

Avtor: Rok Vegelj

Zakaj že letimo…

»Travnata površina greje  moje telo, sonce hrani mojo  dušo. Opazujem, kako neznana  sila potiska megleno  bazo proti vrhu in bo kmalu  zakrila celotno zemljino površino  «.

Noro, komu, kam pripadamo?  Kje in kaj je sprememba...?  ...

Priznam, verjamem,  da jadralni padalci, obožujemo  zrak, umetnost  barvnih spreminjajočih se  gibanj, ki je nekaj edinstvenega,  čarobnega, saj  nas dobesedno spravlja  ob pamet in morda je to  Zakaj že letimo ...  vzrok, zakaj se vedno vračamo v gore  in nebo.

Da bi odkrili neznano energijo?  Da bi naredili kaj bistvenega iz dneva,  ki na žalost ni več del prihodnosti,  temveč preteklosti...?

... ah, se ne obremenjujemo, enostavno,  za gibanje in užitek ne rabimo  internet. Par korakov stran od štirih  sten je nekaj, čemur pravimo narava,  kjer lahko za naše telo, srce in možgane  preživljamo čas, kakor nam je  to v veselje. Čas je relativen, saj sonce  in luno to ne bo motilo.

Enostavno je jadralno padalstvo tisto,  kar počnemo, letimo…Letenje je tisto,  kar imamo radi, letenje je bolj ali  manj vse, kar smo.

»Se ne obremenjujem z megleno inverzijo,  enostavno razgrnem svoje krilo, stopim  na rob vzletišča in se odlepim v svoj  svet. Vsak štart je nekaj posebnega…, ko se s sedežem in padalom povežem, sem  resnično jaz, začutim vsako čutilo na  telesu, kri potuje po telesu, kot gorivo, ki brizga v motor. Razpršim svojo voljo,  vero, vztrajnost, pogum, ter dobim tisto,  česar si želim…

Jaz sem ptič. Letim zaradi občutka, ki  je tako svež, kot svetlo modro nebo…  preprosto se zavedam svoje lastne  moči…«

Torej, zakaj že letimo…

Da se popolnoma prepustimo…Mar  želimo vedeti o vsem? Konec koncev  je najpomembneje, kdo si postal v  življenju…

…in naša duša se je iz srca že nasmejala.