Varnost letenja: Najpomembnejših 60 sekund

01.11.2020

Avtor: Greg Hamerton

Vir: Flybubble
Prevod: Domen Višnar

Zdravnik odprav in pilot jadralnega padala dr. Matt Wilkes ter psiholog dr. Lucy Hawkes sta pred kratkim vodila raziskovalno skupino, ki je raziskovala vpliv višine na jadralne pilote, v okviru projekta "Free Flight Physiology Project". V projektu je sodelovalo šest izkušenih pilotov, kateri so leteli na srednji višini, dva pilota, ki sta letela na ekstremnih višinah (gore v Pakistanu) in 17 pilotov različnih sposobnosti, letečih na normalnih lokacijah.

Čeprav je raziskava na visokih višinah ustvarila veliko uporabnih rezultatov, sem se osredotočil na odkritja, ki se nanašajo na vsakega pilota. Vse skupine pilotov so skozi različne letalne faze sledile podobnemu vzorcu. Vzlet je pokazal opazno povečan srčni utrip. Raziskava je pri začetnikih in profesionalnih jadralnih padalcih pokazala podobno povečanje utripa. V pričakovanju na polet se je prav tako povečal kortizol (stresni hormon). Utrip se je povečal na povprečnih 140 utripov na minuto, kar je visoko nad povprečno osnovo (počivalni utrip), ki je 75.

Po Mattovem mnenju je eden od razlogov za povečan srčni utrip to, da pri začetnikih predstavlja vzrok tesnobe sam vzlet, pri bolj izkušenih pilotih pa stres predstavlja socialni pritisk, da morajo uspeti, saj jih sopiloti gledajo, hkrati pa pri njih predstavlja stres tudi strah, da bodo z neuspelim poskusom le zapravljali čas.

Na vzletiščih smo običajno izpostavljenim največjim nevarnostim med celotnim letom. Pogosto se vzleta iz gora. Teren je lahko zastrašujoč, lahko je neenako strmo nagnjen, kar lahko ustvarja turbulenco (drevesa in skale). Tudi termični tokovi so velikokrat močni. Teren lahko prikrije pravo smer vetra in njegovo realno moč. Če narobe ocenimo te stvari, se lahko zelo hitro znajdemo v zelo nevarni situaciji.

Pristanki, na drugi strani, so pogosto izbrani iz višine tako, da lahko letalno napravo pripeljemo do primernega območja, pogosto na velik odprt travnik, stran od ovir, ki povzročajo turbulenco. Tudi veter je pri tleh pogosto omejen in tudi če ni, je smer lahko določiti. V celoti je pristanek manj nevaren.

Eden od problemov vzleta je tudi ta, da v trenutku vzletanja še ne veš, kakšne so razmere v zraku. Šele, ko se pokaže narava zraka na ta dan, si lahko precej prepričan, da bo vse v redu. Tudi v stresen pristanek prideš z razumevanjem razmer v zraku, samo teren je nov in potrebuje pozornost. Na vzletišču lahko samo ugibaš (vreme, izkušnje in vidni znaki), če ni drugih pilotov, ki bi kazali razmere. Če greš prvi, je to lahko stresno, ne glede na izkušnje. Če so ostali piloti že v zraku, se pogosto zadržujejo blizu vzletišča, kar ustvarja potencialno nevaren promet, verjetno najbolj nevarna situacija, s katero se pilot sreča. Izogibati se krilom v tako majhnem prostoru, je zahtevno mentalno opravilo.

Izkušeni piloti pogosto letijo z manj stabilnimi krili, saj si želijo boljših zmogljivosti padala. Ta padala potrebujejo hitrejše reakcije pilota in njihove bolj natančne vložke, še posebej v turbulenci. Pri teh padalih je hitrost letenja večja, z njimi pa je tudi težje vzleteti s popolnim nadzorom. To pripomore k dodatnemu stresu na vzletišču. Zato ni bilo proti pričakovanjem, da so imeli izkušeni piloti enako raven stresa kot začetniki. Edino tisti z ekstremno stopnjo obvladanja ali tisti, ki so se odločili iti stopnjo nižje, lahko uživajo v zmanjšani stopnji stresa na vzletišču.

Vzletišče lahko pilotu predstavi še en problem: preslabo poznavanja krila in motoričnega spomina, ki dela podzavestne popravke. V večini primerov pridejo piloti na vzletišče, ko je letalno in zato tam ne želijo zapravljati časa. Hitro se pripnejo, naredijo pregled in poletijo. Tam ni časa za trening. To izpostavi pomembnost 'groundhandlinga', kot tudi 'igranja s krilom' pred poletom, če vzletišče to omogoča.

Matt zaključuje raziskavo: »Psihološki odzivi (povišan srčni utrip) niso povezani z izkušnjami. Čeprav bolj izkušeni piloti poročajo o manjši zaskrbljenosti kot začetniki, odzivi telesa kažejo, da ni razlike. Prav tako je bilo opaženo, da visoka stopnja delovanja simpatičnega živčnega sistema (sistem, ki skrbi za boj-beg) oslabi delovanje delovnega spomina in zmanjša stopnjo varnosti pri jadralnih padalcih.«

Njegov nasvet je: »Glede na to, da se velika večina jadralno padalskih nesreč zgodi med vzletanjem, bi tudi izkušeni piloti veliko pridobili s tehnikami sproščanja pred vzletom in z izvedbo petih kontrolnih točk (pravilen pregled padala) pred vzletom, kar bi pomagalo zmanjšati možen primanjkljaj delovnega spomina zaradi stresa.«

Lahko bi si mislili, da eno od tehnik sproščanja predstavlja druženje in pogovarjanje z drugimi piloti na vzletišču. Vendar Matt meni, da je bolje, če si sam in če se v miru pripraviš. Na vzletišču lahko naletimo tudi na en tip pilota, ki ga je strah leteti (možno da celo iz pravega razloga, jadralno padalstvo je le nevaren šport) in tako vse prepričuje, da danes ni za leteti. Izpostavil bo vse nevarnosti, še tiste, ki jih ni. Pogosto je zelo zgovoren, ker ima potrebo po tem, da je uslišan. Takšni samo dodajo stopnji stresa. Pazite se jih. Za kakšen nasvet in spodbudo poiščite najbolj izkušenega pilota. Potem se pa pojdite sami pripraviti in pregledati opremo ter opraviti najpomembnejšo stvar: SPROSTITE SE

Sprostiti se? V kratkem se boš vrgel v neznano! Veter je močan. Skale so vsepovsod. Zelo je strašno!

  • Naredi pet globokih vdihov in se osredotoči na potovanje zraka v pljuča in ven.
  • Sprosti mišice, razpri dlani in umirjeno opazuj veter na vzletišču. Poskusi postati eno z njim. Predstavljaj si, kako lebdiš nad pokrajino in nisi nič druga kot zrak.
  • Zdaj si predstavljaj prvih 60 sekund tvojega leta, napravi si majhen letalni plan. V glavi si predstavljaj kako čakaš na pravi trenutek, kako dvigneš krilo, kako tečeš s stabilnim padalom, kako se udobno namestiš v sedež, kako zaviješ proti dviganju, kako letiš tja z aktivnim letenjem, kako ujameš prvi steber in kako se dvigneš v višave. Zdaj si pripravljen. Sledi svojemu planu in uživaj v letu. Koga briga, če se ne izkaže ravno tako, kot si si zamislil? Glavno je, da si v kritičnem trenutku zbili srčni utrip. Tvoja samozavest te bo pomirila.

Kar me je najbolj presenetilo, je to, kje je na teh grafih stres najbolj prisoten: v prvi minuti. Za to so utemeljeni razlogi. Nevarnosti navkljub, če vas ne bi letenje naredilo popolnoma navdušenega, ne bi leteli, ali ne? Ampak zdaj, ko veste, kaj se dogaja znotraj vas, si lahko vzamete minuto za pripravo: najpomembnejših 60 sekund.