Svetovno prvenstvo v jadralnem padalstvu 2013

7.dan brez taska
Nekoliko utrujeni po včerajšnji hitri cca 120km tekmi, se po standardnem dnevnem postopku odpravimo na hrib. Tudi organizator nekoliko z rezervo postavi 80km disciplino iz razlogov možnosti neviht in utrujenosti pilotov po večdnevnem letenju. Predno je vzletišče odprto je razvoj čez dolino že ogromen, da imamo malo možnosti je jasno in vendarle čakamo na odprtje štartnega pilona tik pod ogromno bazo. Ko se polovica oblaka na drugi strani doline že podre brez dežja, se na naši strani doline kjer je vzletišče prične rahla ploha in razraste v precej močno deževje, ki traja kakšno urco... 
Tekma je med tem odpovedana nekateri odletimo da bližnjega športnega letališča ostali del ekipe pa pristane tik ob deževju pod vzletnim hribom...
To je to za danes iz sončne Bolgarije.
Poročevalec za SLO Paragliding team Primož Suša 
6. dan TASK 4 - Po Bolgarskih ravnicah
Prebudimo se  v lepo jutro in vemo, da nas čaka spet en lep dan in da ga bomo spet žgal na polna. Danes vemo, da  moramo pohitet na start, kajti čakanja ne  bo. In res hitro  na start, ko pridemo gor že disciplina zavidljivih 242km.  Z odštetimi cilindri pa je bila  zračna borba dolga  120km speljanih več ali manj po ravnici cikcak.  Sam start lepo pred pilonom brez večjih problemov. Vsi Slovenci  smo nekje na zlati sredini. Dirka se začne začne, prvi del peljemo po hribu, a zaradi severnega vetra ne dela kaj preveč. Eni rinejo po hribu jst pa se odločim za nizko  potezo in grem kar nad ravnino, kjer pa me iztreli pod bazo, srečam se z Tilnim in Orozem in ze pičmo proti vzhodu, na zacetku  je bilo kar mucno gledat instrument ko je kazal še nekaj manj kot 50km do obratne. A ni bilo hudega,ker je ravnina delala zelo dobro in smo samo skakal iz baze v bazo. Pred nami so ves čas leteli trije bomi  ki jih je bilo prau tezko opazit potem pa velika skupina cca60 pilotov v kateri  je bila celotna SLO ekipa. Povratek od skrajne VZ točke je bil brez večjih problemov do točke kjer se je bilo potrebno spet odločit ali gremo po hribih ali ravno čez ravnino in tu napravi Tilen dobro potezo prvi odpelje nad ravnino in hitro pokasira granato, mi ostali ki pičmo po hribih pa vrtimo tiste metrske stebre in kar malo zaostanemo. Kaj hitro tudi ostali zapeljemo nad ravnino kjer nas kar vzame v nebo, 6-7ms do baze. Tu se kar vsi mal porazgubimo, jst sam zaradi zaostantka uberem direkt spuru ki se mi obrestuje in tik pred zadnjo obratno sem spet v vodilni skupini skupaj  z Orozem in Suso. Tilen in djuro pa sta se  malo pred nami.  Picmo zadnji obratni naproti, ki pa zgleda kar malo strasno, črna baza ki zgleda prau podobna uni izpred dveh dni ki nas je vse pozavgala. Zato se odločim da steber zapustim prej in ga samo gasiram, obrnem točko. Pogledam instrument  in kaze -100 m uf recem si  bo treba se pobirat potem pa se zacne, vario samo piska gor jst pa sm gas kok upam ostale izgubim ne vidim kje so imam prevec dela za nenehnem popuscanju gasa,  v cilj pridem 500m plus eni pa celo na 2000m. V cilju je spet preko 100 pilotov  THATS IT FOLKS   :D
5.dan TASK 3 – Kraljevska etapa
Zjutraj se nam nikamor ne mudi, misleč da bomo itak spet čakal do 4ih, in glej ga zlomka, na štartu gor piha in prišli smo skoraj direkt na briefing, tako da je bila že cela panika. Na taskboardu pa suverenih 117km cikcak po dolini Sopota. Nič ni bilo za čakat, razmere so res kičaste in hitro se vsi spravimo v zrak. Na štartu so se naredile dve grupi, ena globoko v hribih in druga nad vznožjem grebena. Proti prvi obratni, ki je cca 15km vzhodno, se združimo v pobiranju za ravnino, ki kot običajno bolje deluje kot hribi. Naslednja obratna je celih 35km proti jugozahodu, kjer ena skupinica potišči naprej in se zaletijo v raketo, ki jih katapultira v nebo (med njimi je Primož), ostali pa letimo direktno po inštrumentu in imamo tudi solidno dviganje, vendar nam kar močno pobegnejo. Nebo se počasi pokriva in jasno je da naprej ne bo šlo tako lahko, zato poskušam s malce drugačno linijo nadleteti vodilne, ki iščejo dviganje na grebenčkih južno od Sopota. Do neke mere mi to dobro uspeva, z mano sta še Jurij in Bojan, Duško pa je tudi blizu. Priletim direkt v prvo grupo k Suši in vrtimo nek švoh steber, no tam pa Jurij zopet uporabi svoj magični termični nos in nas namudri da ni nč jasn. S Sušo greva pod bolj žmohtne oblake, kjer na začetku bolj švoh dela pol pa začne gor letel k pr norcih. Zgleda ful dobr ampak prva grupa gre direkt na točko in jo obrne s 2km prednostjo. Spet malo popravim linijo in začnem tiščat da jih ujamem, kar je kar malo misija nemogoče, saj dobijo steber dneva. No dobim ga tudi jaz in mam poštenih 5-6m/s, s čimer jih vseeno malo nadoknadim. Presenečeno vidm Suškota visoko nad mano, odpelu je še boljšo linijo kot jaz in mu je šlo sam gor. V glavnem raketa se ne ustavi pod črno glomazno bazo in počasi ljudje izginjajo v meglicah. Sam se odpeljem iz stebra cca 200m pod bazo pa me vseeno zaugne kakšnih 50-100m notr, in ko pokukam ven po 10s, moram ovinkarit pred naslednjo bazo, eni pa pridejo ven tud 200m višje. Potem pa razgled kot ga še ni bilo, ko nas ene 50 pilotov vleče špiralo tik ob bazi. Imamo še 20km do tretje obratne, ki je samo malo južno od prve. Nebo je popolnoma pokrito, na poti imamo le še eno bazo, ki nas dobro dvigne in kakšnega spet poje. Spet probam z linijo bolj proti sredini ravnine, ki se izkaže za dobro potezo, saj mi bolje planira kot ostalim. Jurij carsko odpelje zadnjo bazo in je najvišji med vsemi. Celotna skupina najbrž 50-70 pilotov se počasi razleze na vse strani v iskanju dviganja, ki ga kar ni pa ni. Pri nekem umetnem jezeru naposled le dobim pozitivno nulco, kjer se mi pridruži še Jurij in par drugih, malo nazaj pa tudi najdejo podobno rešilno bilko. Nastane cela zmešnjava in  kar nekaj pilotov tam scuri. Tudi sam počasi zgubljam, ker iščem na okoli kje bi dvignilo vendar vse skupaj zgleda precej pesimistično.  Žarek upanja najde naš venezuelski prijatelj Kalučo nad malo vasico, kamor se naslednjo sekundo vsi usujemo. Jaz sem že precej na kritični višini, le še kakih 150m nad podnom ko pridem tja in začne se masaker. Kljub temu da je tema začne delati solidno, vseskozi pa je treba centrirat in podaljševat zavoje, kar je v taki gneči zelo stresno. Poberemo kakšnih 300m ko se spet vse ustavi in držimo nulco, med tem pa nas veter nosi stran od točke. Vztrajnost je ključ do rešitve in nekaj sekund za tem ko skozi pokrito nebo pod nas posveti sonce začne steber jačati in naredi se bazica do katere gremo vsi. Sem si kr malo oddahnil, je blo preveč na meji. V tej skupini smo zbrani vsi slovenski piloti, razen Bojana, ki je na žalost krize ni prebrodil. Sonce potuje z nami tudi proti obratni, ki je na drugi strani jezera, tako da je zrak spet oživel in smo spet začel dirkat! Na obratni se prva znajde Poljakinja Klavdija Bulgakow, od kje mi ni jasno – zgleda da je ubrala linijo čez griče na jugu, vendar jo visoko nadletimo. Malo pred obratno v daljavi pred sabo vidim Suškota, ki je nizko porinil in se že vrača iz obratne. Z Jurijem sva oba na polnih obratih in tišiva do konca, saj imamo pot nazaj pomarkirano s zanamci, Duško pa ga mal špara. Primož dobi lep steber in z Jurijem sva prva, ki se mu pridruživa, vendar v naju prileti gmota pilotov, katere se Primož glih za glih izogne in nam pobegne v stebru. Do cilja, ki je pod štartom, imamo še dobrih 20 km in vodilni je Primož, ki se odloči za linijo pod oblaki bližje grebenu od štarta, vendar se ugreza ko kamen. Mi zvrtimo skoraj do bazice in sem med prvimi, ki skočim ven in tišim naprej proti naslednemu stebru, ki ga kaže nek dudek pod nami. Tam še malo popravimo višino in spet polna plinka. V nekem trenutku smo Primož, Jurij, Dušan in jz poravnani čisto v ospredju in spet se obeta dober rezultat, no ja, kakšne 2 km pred nami je Klavdija, ki se vlači po podnu in ji gre hudičevo dobro. Primož gre na še edino obsijano območje do cilja, da si zagotovimo dolet cilja, ki je še 12km oddaljen. Tam ga ujamemo in naredimo dva zavoja, potem pa brez milosti škripc na škripc čez škripc v cilj. Adrian Tomas nam malo uide, ker se samo zapelje čez steber, tako da je skoraj neulovljiv do cilja. V cilj stišim mimo Primoža, medtem ko je bulgar Orlim Dimov s ogromnim niviukom preprosto prehiter in nabije celo Adriana, ki sicer zmaga z leading pointsi. Nad mano me dohiti edino Julien Wirtz, s katerim imava isti čas in sva tretji in četrti v cilju, 10 sekund za mano Primož na 6.mestu, 20s zaostanka ima Jurij na 10.mestu in švoh minutko Dušan na 18. mestu. Takoj nam je že jasno da smo ekipno suvereno zmagal in se vsi deremo od veselja v cilju, kjer nam organizator, takoj ko pristanemo, ponudi hladen per - Neprecenljivo!

3.dan TASK 2 - Ciljni dolet ali grob slovenskih pilotov
Že z prihodom na štart nam je bilo jasno, da je današnja dirka močno vprašljiva. Močan severni veter in občasni dust devil – i so bili razlogi, da nam je lokalni »vremenar« napovedal manj kot 50% možnosti za uspešno izpeljavo dirke.  Ob 14h so oblaki pokrili ravnino izpred štarta, kar je čisto po naključju umiril tudi S veter tako, da smo naposled vendarle vsi šli v zrak 70 km disciplina z začetkom ob 15:15h, nas je na prvo peljala 11 km naravnost ven nad dolino, nato pa 12 km proti V. Naposled 44 km JZ in v nato v cilj, ki je bil isti kot na prvem tasku. Prvo obratno točko uspem obrniti med višjimi in nadaljujem direktno v smer proti naslednji obr. točki. Zaradi pokritosti izgubimo precej višine in začne se pobiranje iz tal. Tu se formirajo 3 skupine, vodilna skupina, ki se je najbolj približala drugi obratni točki hitro pobere. V njej sem se uspešno boril jaz, nekoliko nižje pa tudi Tilen. Sledi dolet na drugo obr. točko in naprej proti tretji. Ker je na »špuri« močna pokritost skupina leti nekoliko previdneje, tako, da nas priključi kar nekaj zamudnikov. Z Tilnom izmenično diktirava tempo in takrat tudi prvič opazim Oroža. Po uspešno obrnjeni zadnji točki se začne 21 km tiščanje v cilj. Nebo se je v tem obdobju tudi že zjasnilo in v dolino je posijalo sonce zaradi česar so se tudi dviganja ojačala.  Vmes 2 x popravimo višino do baze, ko se cca. 7 km pred ciljem odloči skupina 5 ih pilotov (med njimi kot prvi Tilen, kot drugi Orož in kot tretji jaz) za končni ciljni dolet. Meni je inštument pokazal višino doleta 100m+, dodatno pa sem zaradi konfiguracije terena računal na še dodatno dviganje vse do cilja. Žal pa se je verjetno ravno zaradi sonca ojačal veter, ki nas je močno upočasnil. Sledilo je nizko pobiranje cca 2 km pred ciljem. Tilen in Orož sta sedla tik pred ciljem, sam sem pa z težavo pobral in z 4 minutno zamudo prečkal ciljno črto kot 35. Grupa za nami je popravila linijo in z lahkoto priletela v cilj. V njej je bil tudi Bojan in tako zasedel 86. mesto. Primož je z enakimi težavami kot mi pristal borih 100m pred ciljno linijo in zasedel 124 mesto.
Tako nam je ostala samo tolažba dobrih leading poinsov. Tilen jih je kot tretji najvišji dobil kar 106,5!
Še nekaj podatkov iz moje statistike:
čas letenja                   -           2:23 min
dolžina leta                 -           70,23 km
max. višina                  -           2537 m.n.v.
max.dviganje              -           4,6 m/s
max.propadanje          -           5,2 m/s
povprečna hitrost        -           26,5 km/h
 
2. dan - brez letenja
Ker je bil včeraj tako dolg report, bom danes malo kompenziral. Pripeljemo se do sedežnice, kjer dobimo informacijo, da se odločajo o tem ali gremo na vrh ali ne. Severni veter je namreč premočan in ne omogoča dirke. Za popoldan pa so napovedane še plohe.Po kakšni uri je dirka dokončno odpovedana.To je to za danes, se slišimo naslednjič ;)
 
Pozdrav od celotne SLO ekipe
 
Dušan O.
1.dan TASK 1 - Sončni mrkPo včerajšnjem neuspelem trening dnevu, zaradi slabih vremenskih razmer, nas danes transportirajo na štart z informacijo, da dans bo pa boljše. Veter bi naj bil vseen še S-SZ (veter v r*t) ampak, da bo OK.
Pridemo na štart, kjer veter kar konkretno nažiga od zadaj…ojej ... spet se bomo metali na zobe si mislim.Naredi se disciplina dolga 75km z markerjem pred štartom, nato po dolini proti JV, nato nazaj vzporedno do štarta, vendar na drugi strani doline in spet 6,5 km nazaj prot JV v cilj.
Nekaj wind dumijev gre v zrak in prav lepo poberejo do baze. Vendar po breafingu, se dolina zapre in pripravljeni na štart, čakamo v popolni temi. Noben noče štartat. Tu in tam se najde kakšen kamikaze ki se požene v mrč .. in po večini vsi svurijo. Nato se po nekem čudežu enemu le uspe mal pobrat v tej čudni temi in panika se začne.Tekmovalci štartujemo. Štartni marker pa odprt le še cca. 20 min. Slovenci štartamo kar hitro in se solidno držimo na markerju. (le Suško si je zaželu mal dodatnih kilometrov, zato se je odločil vračat nazaj na marker kakšnih 6km….. beri ... pozabu je obrnit marker… kar pa mu je na koncu celo koristilo ;)) Dirka je omogočala več variant. Ali leteti po hribih ali po ravnini, oz. po hribih a drugi strani doline. Na markerju sem solidno naštelan, pod mano vidim še Đurota. Peljemo na greben proti JV, ter vmes še kaj poberemo. Kar na enkrat zopet na mano nebeski Đuro…spet sem nekje za*ebal, si mislim. En čas se držimo grebena, ki ne dela najbolje, saj piha od zadaj. Nekako ostanem malo spodaj in ne poberem dobro. Tako me grupa in ostali zadaj nadletijo, ter se vržejo čez greben. Sam pa iščem dviganje, da se jim pridružim. Na koncu grebena komaj najdem neko dviganje, ter ga zmotam do baze. Tukaj, pa se naredi odločilni trenutek dneva. Ker je prva grupa z veliko večino že tolk spredaj se odločam katero linijo peljati. Ali grem takoj na ravnino ali grem proti grebenom za njimi. Pred mano gredo nekateri na greben … nekaj posameznikov, pa gredo proti ravnini. Sam kolebam med njimi in peljem po sredini… ter se vse bolj pomikam na ravnino. Tako… poti nazaj ni več bilo.. zdaj je treba po ravnini. Pred mano so mi pobegnili štirje piloti in tako se moram sam podat na ravnino in iskat dviganja, ki so se v tej temi zdela nemogoča. Nekako razgubljeni po ravnini le najdemo neka dviganja in po drugi obratni se vodilnim štirim močno približam. Kmalu jih popolnoma ujamem in skupaj kot grupa nadaljujemo dirko. Med tem vidim cel roj pilotov, ki so v hribih nadaljevali proti  prvi obratni točki. Tist trenutek jim je izgledalo še kar dobro in si mislim, da so v boljši poziciji. Z grupo peljemo nazaj proti Z na drugo obratno. Dolina pa precej ali povsem pokrita. Sam se pomikam še bolj levo kjer so manjši hribi, ki so sicer v temi, vendar se je na enem mestu skuhala kar velika baza. Odločitev je bila prava. Ker mi pelje kar dobro, se ostali pomaknejo proti meni in najdemo rešilno dviganje. Malo za tem se po postaji oglasi Đuro, kjer javi da jim gre precej slabo, ter da imajo še precej do obratne. Izvem tudi da je Suša malo za mano. Prva grupa ga solidno peljemo in 6km pred drugo točko, kot zadnjo obratno pred ciljem najdemo dober steber in ga poberemo za v ciljni dolet. Vsi v grupi se malce razkropimo. Sam peljem po sredini manjšega grebenčka, misleč da bo najboljša linija. Izkazala se je za dobro in točko obrnem najvišji v grupi. Za pot nazaj, do cilja vsi malce upočasnimo, kajti nismo vedeli (vsaj jaz) kaj nas čaka. Tukaj se (lahko) kar na lepem pojavijo neke plasti vetra, ki je precej močan. Zato tudi sam malce popustim speed in si rečem, da je bolje biti v cilju 3-4 ali 5, kot pa scurit pred ciljno črto. Tako sva se z enim Icepeakom borila, nakar sem ziheraško popustil. Seveda se je izkazalo, da bi lahko porinil na polno, saj je bila spodnja plast vetra ravno v smeri leta v cilj. OK. v cilj pripeljem kot drugi, za kar sem seveda zelo vesel.
No malce veselja nam je to pobralo čez nekaj ur, ko smo na rezultatih videli, da nas je nekako za par minut prehitel še nekdo drug, katerega sploh nisem videl … kot tudi večina ostalih, ki smo bili v prvi grupi. OK, nič za to .. sem pa bil tretji v cilju. Za mano je priletel v cilj še Suša, ki je po nekaj dodatnih začetnih kilometrih ujel dober interval, ter peljal dobro linijo direkt po ravnini. V cilju je bil kot 27.
Naši ostali orli so žal v borbi na grebenu izgubili bitko in tako scurili na »Bolgarskih prerijah«. Z njimi vred pa tudi večina ostalih top pilotov.
Za skupni seštevek države štejeta dnevno dva najboljša pilota izmed štirih.
Slovenija je tako po prvem dnevu na 3 mestu! … ampak to je šele začetek.
 
Iz Sopota
Dušan Orož 

SP.-Sopot. 1 del. from sloparaglidingteam on Vimeo.