Svetovno prvenstvo 2015, Roldanillo - Kolumbija: Ultima manga!

Na zadnji dan 14 tega svetovnega prvenstva organizirator nič ne špara. Obeta se klasični Rolda dan, zato nastavijo suverenih 123 km dirko. Verjetno veste, da smo na predzadnji dan skupno padli na 4. mesto, zato je bila taktika jasna – napad na polno. Sicer se na tem prvenstvu tako leti že od trening dneva, kar potrujejo brutalne povrprečne hitrosti okoli 37 – 38 km/h (pazi, ravnina!). Prvih 20 km smo šli po hribih na sever, kjer najbolj koristijo jeklene noge, saj gre skoz na glavo. Slovenci smo v tem aspektu kar močni in na prvo obratno priletim med prvimi in najvišjimi. Naslednja obratna je na drugi strani doline, zato se odločim, da grem kar direktivo, medtem pa se vsi vračajo v hribe po nove zaloge višine. V tem trenutku se počutim močnega in ob enem majhnega. Sredi ravnine z 100 m višine najdem švoh steberček, ki je moja rešilna bilka.

Nato me nadleti cela grupa in skupaj vrtimo do baze. Jurij, Jože, Jošt in Primož se cel čas držijo med prvimi. Sledi napad iz ozadja in po novih 20 km sem končno spet v ospredju in znova napadam. Kot deja vu se spet rešujem iz 100 metrov medtem, ko je grupa nebeska. Zadnjih 60 km poteka na jugu doline, ker se vreme sviži in se tempo drastično spremeni. Iz ozadja je lahko bit pameten, zato se znebim vsega balasta in počasi lovim grupo. Sledi vrtenje 0.3 steberčkov in izbiranje dobrih linij, kjer se z Jurijem dobro znajdeva. Kmalu postane jasno, da cilja danes ne bo in se nam nikamor ne mudi. Počasi vsi curimo, in večina je pri zadnji obrati točki kritično nizko. Tu mi uspe najti optimalno linijo in ko obrnem točko začutim rahel steberček, začnem rolat in gre gor od 0.1 do 0.4 meterčka. Veter me zanaša v pravo smer, zato se vrtim celo večnost. Nad mano sta samo dva pilota, ki se predčasno odločita za finalni glide, jaz pa še vztrajam kakih 10 min. 90% ostalih je že na tleh ali pristajajo in na postaji slišim Jurij, ki reče: Tilen zmagi! V tem trenutku se šele zavem, da sem skoraj edini še v zraku in pred vsemi. Na koncu glavnimo preletim za 8 do 5 km in grem suvereno do konca nad mesto, kjer z 0m rezerve pristanem kar v štadion. Tam me že čaka Jošt, ki pa je na žalost pristal na poti do obratne točke, in mu skočim v objem. Hitro je postalo jasno, da sem zmagal in da sta Jurij in Jože tudi med 10, če ne med top 5. Do drugega mesta v ekipni razvrstitvni smo potrebovali pičlih 34 točk in potihem vsi upamo, da nam bo le uspelo. Sledi živčno čakanje na rezultate in ko so objavljeni pomislim na pregovor mojega dobrega prijatelja:Na konci bič poči!

Dnevna zmaga, ki sem si jo tako želel, je prišla na zadnji in na eden najbolj zahtevnem dnevu na tem tekmovanju. Jože je pristal 4 km za mano na 5., in tik za njim Jurij na 6. mestu. To pa seveda pomeni, da smo si izborili tudi ekipno dnevno zmago!

Tokratno svetovno prvenstvo velja za najbolj zahtevno in močno prvenstvo do sedaj. Z novimi pravili razlike med padali ni več in konkurence še ni bilo hujše. Dejansko takšnega tempa karavana še ni videla. Imeli smo nekaj incidentov, vendar se je tekmovanje končalo brez resnejših poškodb.

Še malo sladke statistike. Na 14 svetovnem prvenstvu smo imel 10 letalnih dni, preleteli smo okoli 800 km oziroma slabih 40 ur. Izmed 148 pilotov je Dušan Orož končal na 97., Jože Molek na 94., Jošt Napret na 62., Tilen Ceglar na 25., Primož Suša na 12. in Jurij Vidic na 7. mestu! Izmed 38 držav smo Slovenci postali svetovni podprvaki!

Na tem mestu se moramo zahvaliti vsem za super podporo! V čast nam je, da imamo tako dobre navijače in upam da ste tako uživali kot mi!