Rolda Task 6 – Za vsakim dežjem posije sonce

Zjutraj se zbudim in ko pogledamo skozi okno, se uležem nazaj v posteljo, misleč saj ne bo nič. Nebo je namreč popolnoma pokrito in kar lepo dežuje.
Zato se že veselim nadaljnjega spanca, saj ga že prekleto potrebujem. Zadeva že postaja utrujajoča.
A glej g zlomka ... po nekaj minutah prispe telefonski klic do Moleka. Potrebno bo na štart.
Na hitrco se brez zajtrka odpravimo po padala in jih naložimo na tovornjak.
Peljemo se na štart, kjer celo pot rahlo dežuje. Ko pridemo na štart dežja ni, saj je bila baza precej nižja in pokritost skoraj 100%.
Vsi se malce obotavljamo z raztovarjanjem opreme in z mučnim nošenjem opreme na sam štart, saj za enkrat izgleda res klavrno. Saj veste, pot po izredno strmi poti do štarta je po nekaj dneh z polno opremo in balastom že res mučna. No vsaj nekaj kondicije in mišice na nogah bomo dobili ... če bodo zdržale do konca. ;)
Baza se počasi dviga in pride na višino štarta. Tako smo en čas zopet v megli. Naposled se le še malce dvigne in wind dummiji gredo v zrak.
Sestavi se disciplina realne dolžine cca. 73km, ki nas takoj vodi na ravnino in preko na drugo stran. Za tem zopet na sredino ravnine proti JV in nazaj v cilj. Simpl … bi rekli … a tukaj je vse prej kot simpl.
Že na štartnem markerju se pojavijo problemi, kjer z grupo čakamo na ravnini, na obrobju Rolde. Druga grupa kjer je bila večina ostalih Slovencev je malce bolj »desno« oddaljena od markerja.
Sam sem srednje optimalno naštiman. Ko se štart odpre, se takoj odpravimo po ravnini na drugo stran. Nekako se uspem obdržati v prvi grupi in solidno naredimo prvo obratno. Za tem se razkropimo in na drugi strani ravnine iščemo dvigaje, kjer nikjer najdemo prave »batine«. Tako malce dvigamo v balončkih in se pomikamo sem ter tja. Druga obratna je še cca. 10 km oddaljena v ozadje, kjer se teren zopet razgiba. Na določenih mestih so bili že kar moči razvoji oblakov, tako da sem že malce cvikal da me bo »zavgnilo«, zato se prej odpravim proti točki. Vendar ni bilo panike. Z veliko in razkropljeno grupo naredimo obratno in se odpravimo JV na tretjo – zadnjo obratno, ki je oddaljena cca. 25km. Do tukaj še nisem zasledil nobenega Slovenca… tako da sem se že spraševal kje so naši ??
Na tretjo obratno se več ali manj odpravimo direktno, brez kakšnih odstopanj iz »kurza«. Po parih kilometrih počasi pridemo iz hribčkov na ravnino. Tukaj prvič opazim Đurota in Sušo, kjer začnemo skupaj z grupo vrtet steber. Pri tem se zopet pomikamo sem ter tja in iščemo boljše dviganje. Tukaj malce zaglumim in čelo grupe mi malce uide naprej. Kljub temu, se odločim, da bom šel po pameti in bom pazil na višino. Včerajšnji dan je še vedno preveč boleč, kjer se preveč reskiral … in se ulegel pred ciljno črto. Do zadnje obratne kar lepo napredujemo, kjer sem na repu prve grupe. Vmes še dvakrat orng poberemo in naredimo obratno. Sledi »le še« dolet v cilj .. ki je … oddaljen cca. 24km.
Vsi ga na polno gasiramo in se po malem ustavljamo v dviganjih, ter naredimo kakšen obrat ali dva.
Kilometri se kar požirajo, saj smo leteli rahlo z vetrom, a vendar nikjer ne poberemo pravega stebra. Ko je do cilja še kakšnih 6km.. že razmišljamo o ciljnem doletu. V nekaj balončkih se malo poštopam inštrument mi že javi ciljni dolet. A kaj ko vem da to ni to. Če zopet naletim na propadanje -4 ali več, kot včeraj, sem zopet oplel …. pred očmi se mi zavrti film od včeraj, zato se sedaj ne odločim za brezkompromisno tiščanje. Pred nami je par vodilnih pilotov, katere tako in tako ne bi mogel prehitet, sem pa ob previdnejšem ciljnem doletu spustil kakšnih 8 tekmovalcev. No danes se včerajšnji scenarij ni ponovil in dejansko bi lahko peljal na polno celotni ciljni dolet… a tega pač v naprej ne moreš predvidet…. pravijo… »bolje vrabec v roki, kot golob na strehi« ... ;)
Vsi trije Slovenci v prvi grupi prečkamo ESS v razmiku 17 sekund. Jaz (16*), Suša(20*) in Đuro(23*) … in nekje malce v ozadju še ostali Slovenci. (* končni rezultat z leading pointsi)

Adios.