PWC Italija - Poggio Bustone T4

Danes smo imeli najdaljšo dirko "kraljevskih" 113 km. Takoj po odprtuju štarta je bilo jasno da so pogoji v zraku popolnoma drugačni. Na začetku se je bilo zelo težko pobrati, kar je najbolj občutil prav naš as Primož Podobnik. To se mu je maščevalo prav vso dirko, saj mu ni uspelo pravočasno obrniti pilona, tako da se je cel dan vozil bolj na repu padalske kolone. Sam sem imel sicer podobne probleme le s to razliko, da sem pilon obnil pravočasno le kakšnih 500 m nižje od glavnine. Kmalu zatem sva se srečala v zraku s Sušo in sva dobršen del discipline peljala skupaj. Disciplina je bila sestavljena na začetku z manjšo "štrikarijo" po pilonu potem pa v ravni liniji  84 km proti vzhodu.  V zraku  smo imeli močno in razbito termiko ( do 7 m/s ), ki nas je dvignila vse do 3300 m. Leteli smo čez čudovito pokrajino polno visokih hribov in globokih na momente prav strašljivih grap brez pristankov. Približno 30 km pred ciljem  se je prva skupina  v strahu  pred  dolgim ciljnim doletom čez ravnino nekoliko ustavila in začela modro pridobivati višino. Končno sem jih ujel, saj sem se jim pridružil iz ozadja, kjer sem nekoliko višje pobral. V zadnjem stebru pred doletom sem srečal tudi Urbana. Končno smo se odločili za dolet iz "borih" 2700 m (saj višje ni več šlo) in odpeljali proti cilju. Ravnina pred ciljem je bila močvirnata zato ni bilo pričakovati nobene pomoči od termike. 22 km dolet  smo izkoristil, da smo si  končno ogreli pomrznjene roke.  Instrumenti  so nam  sicer  pokazali dobrih 500 višinskih metrov plusa,  vendar  so nas vetrnice v dolini grozeče opozarjale veter iz strani. In res, kakšnih 4 km pred ciljem nas je začelo odplakovati. Urban, ki je do tedaj držal vodečo pozicijo se je reševal nekoliko iz smeri in tako prepustil zmago Aebi-ju in Einholzer-ju. Kljub vsemu pa je uspešno prečkal ciljno črto. Žal meni le to ni upelo, saj sem bil kakšnih 50 m nižji od ostalih. Prej omenjen veter je prav tako krojil usodo ostalih naših članov, ki so kljub temu uspesno predvsem pa varno opravili prelet. Naj omenim, da je reševalni helikopter naredil kar nekaj nadur! Po dolgi in naporni vožnji nazaj smo prišli v office šele ob 22h. Res je naporno, saj letimo vsak dan in z mislimi na pot proti domu vsi prav zares komaj čakamo, da se vse to že konča.