PWC Francija 2014 – Savojske Alpe

7. dan, 31.5.2014 – Task 5Sedaj smo že doma z mislimi pri naslednjih tekmah, vendar smo našim zvestim navijačem vseeno dolžni še nekaj besed o dogajanju na zadnji dan tekme.Zbudili smo se v oblačno jutro, kar se ni skladalo z napovedjo, a je bilo dobrodošlo, saj smo imeli prejšnji večer 'mini party', ki ga je naša ekipa vzela zelo 'odraslo', a je slaba urca dodatnega spanca še vedno prav pasala. Jutranje napovedi in zagotovilo organizatorja nas opogumi, da bomo tudi ta dan leteli, zato se ne obremenjujemo preveč, ko se kar noče in noče zjasniti. Ob 11. uri se karavana kombijev in avtobusov odpravi na nam nov start na SZ pobočju doline. Start je na 1600 nmv, zato smo ob prihodu sredi baze, ki naj bi bila vsaj 200 m nižje. Sledi skorajda 2 urno čakanje, ki povzroči kar nekaj panike pri organizatorju, a ko se kar naenkrat pokaže dolina, se vse skrbi v hipu razblinijo. Sledi naša panika, vnos discipline in priprava padal. Start se odpre ob 15:30,  startni marker ob 16:10. Pred markerjem se borimo predvsem s tem, da nas ne pozauga v bazo in z dejstvom, da bi vseh 130 tekmovalcev rado tekmo začelo na robu cilindra tik pod bazo. Izoblikujeta se dve skupini, ena na zunanjem robu baze, druga znotraj ob grebenu. Start pokaže, da je bolj optimalno startala ekipa ob grebenu, v kateri je tudi Jurij, midva z Joštom sva bila zunaj. Razlike sicer niso velike, a predvsem dva borca po višini kraljujeta nad vseemi, Felix in Clement Latour. Disciplina nas vodi na jug po grebenu in po cca. 6 km sledi preskok, kjer se za odločilno izkaže višina na startu. Kralja baze, pardon višine, preskočita greben na vrhu in takoj uletita v raketo, med tem ko nas večina dela obvoz po desni strani hriba, kar nam vzame še nekaj dodatnih metrov, pa tudi termika nižje ni tako radodarna, saj je precej spihana in stumbana. Jurij tukaj dobro ujame balon, ki ga poveže z vodilnimi, nama z Joštom pa preostane le borba za termične ostanke. Ko končno pobereva, se skupaj z ostalimi zapodiva na obratno z zaostankom in kar precej nižje od vodilnih. Ker je nekaj junakov pred nami še precej nižjih, ocenim, da greben dela, zato jo kar korajžno tišim v veter in računam, da bom višino popravil po obratni, ko gre disciplina z vetrom nazaj proti naslednji obratni. Kalkulacija se izplača, tako da se razlika proti vodilnim ne poveča. Tretjo obratno naredimo malo stran od grebena in se zapodimo nazaj v steber, ki smo ga že prej pomarkirali. Na našo srečo, se je v vmesnem času steber precej okrepil, saj leti vsaj 4 m/s gor vse do baze. Ker je na poti do naslednje obratne ena sama razvita baza, mi je takoj jasno, da smo že v ciljnem doletu, ki bo tokrat šel preko 2 obratnih vse do cilja cca. 15 km pred nami. Meni ta del super uspe, saj z dobro linijo in full-speedom prehitim vsaj 20 pritiskačev in nadletim vodilno grupo (med njimi je tudi Jurij), ki ni imela sreče okusiti naše rakete, zato se je v ciljni dolet opravila precej nizko in tvegano. Izjema sta bila Felix in Latour, ki sta po predzadnji obratni uletela v 'našo' raketo in tekmo zaključila dobrih 5 min pred ostalimi.   Ker rezultate že poznate, jih ne bom navajal, rečem lahko le, da smo v celoti gledano lahko zelo zadovoljni z našimi uvrstitvami in s konstantnim letenjem v Savojskih Alpah, a je na koncu ostal grenak priokus zaradi izgubljenih Jurijevih stopničk. Dejstvo je, da so razlike med najboljšimi v svetovnem pokalu zelo majhne, hkrati tudi menim, da lahko med najboljše (po tihem) prištevamo tudi člane SLO paragliding teama, še posebej ob številčnejši udeležbi. Tokrat je naša mala ekipa požela kar precej občudovanja in čestitk, zato upam, da uspemo formo obdržati vse do evropskega prvenstva, ko bi lahko s številčnejšo ekipo (verjetno vsaj 6 tekmovalcev) dejansko napadali stopničke posamezno ali ekipno. 6. dan, 30.5.2014 – Task 4Očitno bogovi danes niso bili na naši – slovenski – strani, saj smo vsi trije borci poslabšali naše uvrstitve. Dirka se je začela praktično nad startom, kjer smo morali vstopiti v startni cilinder. Čakanje na marker je bilo res fenomenalno, saj smo splezali ob 'steni' oblaka kakšnih 200 m nad bazo. Prva obratna nas pelje nad ravnino, nato obrnemo nazaj v greben, kjer se razdelimo v dve skupini. Manjša zavije nazaj na start, večja skupina ubere južno po grebenu, kjer pa dolgo časa ne najdemo konkretnega dviganja. Ko končno dvignemo proti bazi, skupina iznad starta že leti čez dolino, a imajo daljšo pot in letijo v veter, tako da se na grebenčku sredi doline bolj ali manj srečamo, le nekaj najvišjih že prodira proti naslednji točki na drugi strani doline. Ker je tam senca, zahodne pobočje in še zgodnja ura, nam je takoj jasno, zakaj so dviganja šibka. Tukaj tekmo zaključi Jošt, Juriju tudi ne uspe takoj dvignit, medtem ko meni še nekako rata pobrat, naredim obratno in jo žgem nad ravnino. Sledijo še 3x ven-not špure in cilj. Ko nad ravnino poberem do baze, se mi zdi, da sem kar OK pozicioniran, zato jo pogasiram v greben, kjer naredim naslednjo točko, nato pa feler dneva. Namesto da bi letel še cca. 500 m v minus, se odločim za nadaljevanje v smeri dirke. Izkaže se, da je bil takrat steber na lee-side strani (v minusu), zato meni na privetrni strani ne prime, tako da sem prisiljen na počasno pot po grebenu do točke in nazaj v hrib. Vse skupaj mi vzame dobrih 10 min časa, vmes pa lahko le nemočno opazujem, kako me nadleti cela jata, med njimi tudi Jurij. Ko končno poberem do baze, od koder imam preko dveh obratnih do cilja še cca. 20 km. Dirka je praktično narejena, saj so na špuri močno razvite baze, ki vlečejo tudi 4-5 m/s. Vodilna grupa že leti proti cilju in nabira višino, ker Oudie pravi, da je zaradi konusnega cilindra (3,5:1) boljše vrteti 3+ m/s stebre, kot pa tišati gas. V bistvu na ta način zaključimo (end of speed section) dirko cca. 3,5 km pred ciljno črto, katero preletimo skorajda 1000 m previsoko. Ni kaj, Anti-G je v tem primeru res nujna oprema, saj se ti drugače od 'spiraliranja' do podna močno 'zvrti' v glavi, pa še vse cvirčke na coti podaljšaš za neznano dimenzijo L Tolažimo se, da je jutri nov dan in da se bo ob 5 tekmovalnih dneh odštela 1 cela tekma in še del druge najslabše. To pomeni, da bi v primeru odlične uvrstitve jutri, lahko precej zmanjšali izgubo pridelano danes.   29.5.2014 - Task 3Za spremembo od prejšnjih dni nas danes zjutraj zbudijo sončni žarki :)Po jutranjem ritualu nas organizator odpelje na lokalni štart. Na briefengu je bilo precej lažje kot včeraj, saj ni bilo treba manualno ˝kucati˝ novih točk :) Dirka je zelo zanimiva dolga 86, 6 km. Kmalu se odpravimo v zrak, pogoji so prav všečni. V močnem severozahodniku povprečni termiki čakamo na štartni pilon - vsi iz Slo Paragliding Team-a naštimani odlično. Takoj po odprtem štartu se z Charles Cazaux-jem zapodimo proti prvi obratni na grebenu proti severu. Odpeljema zelo dobro linijo (za spremembo visoko :)). Jurij in Jože ostaneta malo zadaj, vendar v drugem delu dirke nadoknadita zamujeno z glavnino pilotov. Sam proti jugu sledim Charles-u po manjšem grebenu sredi glavne doline, kjer se je včeraj delal ˝final glide˝. Po dolgotrajnem žaganju gasa v veter le obrnemo obratno na jugu. Glavnina (v kateri sta tudi Jurij in Jože) obrne obratno istočasno, vendar se njihova linija izkaže za boljšo  pri povratku na sever. Da ne dolgovezim, Jurij zaključi med prvih 5., Jože med 10. in moja malenkost med 30. To je to, baje da bomo leteli še jutri in prav tako v soboto :)               28.5.2014 - Task 2 Četrti dan v Savojskih Alpah smo se prebudili v oblačno jutro z bazo oblakov le nekaj sto metrov na dolino. Po prihodu v office organizator pravi, da se bo vreme izboljšalo, zato je predviden odhod na padalcem dobro znani start St. Hillaire, kjer se odvija vsakoletni JP festival. Start je res zgledno urejen. Upajmo, da bo tudi na Lijaku kdaj podobno :) Ker to vzletno mesto ni bilo v planu, moramo na roke vnesti 3 obratne točke, na voljo imamo le UTM koordinate. Naloga se izkaže precej časovno potratna, a na koncu Oudie le pogoltne naše cifre, tako da smo pripravljeni na akcijo že po odprtju starta. Vmes se prepričamo, da padalo lahko odleti v dolino tudi brez pilota, če se le ta, bog ne daj, pozabi pripeti v sedež in to pravočasno ugotovi. Na startu je precejšnja panika, saj večino časa piha dol, tako da semečemo bolj ali manj v nulci čez klif. Na srečo je baza le 300 m nad startom, tako da tudi vsi zamudniki še pravočasno privrtijo na marker. Nato se začne vreme izboljševati, tako da prvih 30 km dirke po grebenu večinoma ne predstavlja večjih težav, le na trenutke so razmere res vetrovne in 'bunkanje' po rotorjih res konkretno. Pred preskokom doline sva z Jurijem naštimana med višjimi, a vseeno zgleda preskok res korajže n, saj se leti proti vetru. Jurij z nekaj junaki porine direkt linijo, ostala večja grupa poberemo še cca. 200 m in jo letimo rahlo bolj desno v večje hribe, a se direkt linija izkaže za boljšo, saj Jurijeva grupa najde steber iz podna in ko jih ujamemo, so zopet 100 m nad nami. Sledi še 15 km do cilja, kjer je bilo treba tiščati do rakete, ki nas je čakala cca. 5-6 km pred ciljem, tam popraviti za kakšnih 500 m in poln gas v cilj. Ko bo Naviter pokazal še te rakete pred nami, potem pa bo res igračka iz sanj :) Sam sem pred raketo naredil 3-4 zavoje v povprečnem stebru in zamudil 2 minutki v cilju, Jurij pa ga je gasiral na polno v cilj, kjer se je pridružil francoski falangi.  Jošt ga pritiši v cilj dobrih 10 min za nami, a pravi, da bo jutri še boljši! Zvečer so nas počastili z res dobro rižotko in kozarčkom francoskega vinčka, tako da smo več kot pripravljeni na naslednje bitke! 25.5.2014 - Task 1  Kot je bilo napovedano, nas jutro pričaka s koprenastim nebom. Organizator nam na jutranjem briefingu, kar med okusnim zajtrkom zapove takojšen odhod na štart. Popoldne je namreč napovedan dež. Ob 12:45h se poženemo v zrak. Jaz s precejšno negotovostjo, saj mi je Luc končno dostavil Enzota ( 2 ). Slednjega mi je samo za to tekmovanje velikodušno posodil. Kot rečeno, poženemo se v zrak, kjer nam še gostejša koprena kar naprej »duši« termiko. 1 h se podimo v okolici štarta, ko nas inštrument ( Oudie ) končno napodi proti 60 km disciplini. Slovenci smo dobro naštelani, sicer malce zadaj, vendar med najvišjimi. Vsem nam je bilo jasno, da cilja ne bo danes videl nihče. Meni po lepi liniji hitro uspe priklopiti prve, vendar se nam po dolini hitro približuje dežni oblak. Ob vznožju visokega gorskega masiva – Mont Pecloz, uspešno vrtimo, vendar nas drobne dežne kapljice preženejo. Sam vztrajam še nekaj zavojev vendar sem naposled tudi jaz dojel, da to ni moja zadnja dirka. Peljemo proti prvi obratni točki, katero obrnemo cca. 200 m visoko. Sledi brezizhodni dolet v smeri naslednje obratne točke. Tu ponovno opazim Jožeta, ki komaj kakih 50 m nižje tišči proti vetru. Jošt ki je pa s pogumnim solo preletom po direktni liniji pristal pred nama. Tako sem zasedel 12. mesto, Jože je bil 34. in Jošt 85. mestu ( v času, ko pišem ta report uradni rezultati še niso znani). Ker je dirka bolj malo »vredna« so temu primerne razlike v točkah majhne… vsi trije smo še v igri za zmago.  24.5.2014 - Trening dan Evropska sezona svetovnega pokala v jadralnem padalstvu se je začela v francoskih Savojskih Alpah. Središče tekmovanja je v praktično v sosednji dolino bolj znanega Annecy-ja, v ozadju pa se bohoti najvišji vrh Alp, Mont Blanc.S trening dnem se je začela verjetno najbolj zahtevana tekma svetovnega padala v letošnjem letu, saj je konkurenca zelo močna, teren tehnično zelo zahteven, če pa k temu prištejemo še muhasto majsko vreme, je župca resnično popolna. To smo uvideli že takoj na začetku, saj je trening dan postregel z močnimi pogoji, izbira starta tudi ni bila posrečena, tako da je bil kar oreng rodeo na in takoj po startu. Ker v SLO ekipi (kot tudi veliko drugih) nismo imeli točk v instrumentih, smo se odločili, da jo uberemo po svoje, da se privadimo na teren in se naužijemo res fenomenalnih pogledov. Jurij jo potegne zgodaj, nato pa na startu že tako močan veter še pojača, zato so starti v naslednji uri redki, a zato toliko bolj pestri. V trenutkih, ki se veter malo pomiri, jo potegnem še sam in se zarinem okrog lee-side vogala v steber, ki na mojo sreče takrat lepo prime. Dvignem čez greben in skočim na zahodno stran, ki je danes tudi 'taprava'. Nato jo bolj ali manj brez težav odpelem do Annecyja in nazaj, še malo potipam termiko na drugi strani doline, nato pa jo odglajdam na pristanek, saj so prijave že v teku. Zvečer organizator pripravi večerjico, sledila naj bi še otvoritvena slovesnost, ki pa je ni bilo … smo pa sami še malo popirčkali, nato pa kot pravi športniki 'zgodaj' med krpe, da bomo jutri spočiti in zbrani napadli na nove zmage. RACE ON!