Odprava Lintvarjev v Makedonijo 2017

04.01.2018 - 22:53

V mesecu avgustu smo se člani DJP Lintvar končno odpravili na težko pričakovano odpravo v Makedonijo. Odpravili smo se z dvema kombijema in igralci v balkanski predstavi smo bili naslednji: Damjan Čretnik, Jože Spevan, Franjo Mlakar, Rok Vegelj, Andrej Šlegl, Bojan Padjen, Mitja Šuštar, Robi Oblak, Franc Unuk, Rok Rup, Drago Potočnik, Rado Voglar, Nancy, kasneje pa se nam v bajti pridruži še »mulc« Mitja Jančič. Aja, pa moja malenkost (eden mi je manjkal in nisem vedla kdo…jao).

Naš kombi je štartal v torek popoldan iz Ptuja. Pred Zagrebom smo pobrali še Woseka in to je bilo to. Vozili smo celo noč in v jutranjih urah prispeli v Kruševo – klasika. Res smo malo poležali, a ker smo prišli leteti, nam nekako ni bilo do spanca. Kaj smo hoteli drugega, če je pa bila napoved obetavna. Seveda smo šli na štart. Pričakalo nas je veliko vetra in nisem bila več tako prepričana, da bom odletela, sploh potem, ko dobim še informacijo, da je popoldan napovedan razvoj oblakov. Vseeno sem dočakala par sekund zatišja in že sem bila v zraku.

Lahko rečem le eno. Ja – to je to. Ravnina, ki te ljubim ravnina!

V času našega obiska sta se v Kruševem odvijali dve tekmi (Gin Wide Open in Naviter Open). Na prizorišču so bili še številni drugi slovenski piloti in lahko rečem, da je v zadnjih letih Makedonija postala pravo poletno zatočišče slovenskih pilotov – ne le teh – postala je zatočišče za številne ljubitelje ravninskega letenja iz najrazličnejših koncev sveta. Letošnja suša je pripomogla k dobremu letenju preko celotnega poletja in obiskanost se je zaradi dobrih poletov le še povečala. V času našega obiska se nam je v hiši pridružil še Mitja Jančič, kot tekmovalec na tekmi Naviter Open. »Mulec« se je odlično odrezal in razočarani bi bili, če bi bilo drugače, saj nas vedno razvaja z dobrimi rezultati in lepimi preleti.

Makedonija nam je v času našega obiska ponudila kar nekaj lepih letalnih dni, pa tudi nekaj zelo vetrovnih. Na neletalne dni smo obiskali Ohridsko jezero z etno selom in Svetim Naumom. Podali smo se tudi na Treskavec in se okopali v makedonskih »Pamukallah«. Najlepše v Makedoniji je ravno to, da četudi ni za leteti, vzdušje ostaja dobro in se vedno najde kaj za početi ali kaj za poveseliti.

Letenje je bilo tipično ravninsko. Vse dni nas je spremljal severovzhodni veter, ki je bil nekaj dni kar močnejših jakosti. Tako smo leteli od trikotnikov, do preletov z vetrom. Dviganja so bila bolj šibka, je pa bilo občasno v zraku kar pestro. Višine so se gibale med 2500 in 3000 metrov.

Sama sem v Makedoniji naletela 25 ur in sem bila z letenjem zelo zadovoljna. Prelet s pristankom v Grčiji je definitivno eden od mojih lepših preletov, saj je zaznamovan z ogromno pozitivne energije. Popestrilo ga je zanimivo in doživeto vračanje, ki da takšnemu preletu še poseben pečat. Letenje je vsekakor avantura, ki se ne konča s pristankom. Skoraj polovico preleta sem letela z Wosekom, kateremu se na tem mestu iz srca opravičujem, ker sem ga v zadnjih trenutkih pustila samega in sem odletela dalje, zaradi česar mu pri vračanju in iskanju avtoštopa nisem mogla pomagati s svojimi blond lasmi. Upam, da bova to še kdaj ponovila in takrat bom z njim ostala vse do bridkega konca.

Globalno gledano si drznem reči, da smo Makedonijo zapuščali srečni. V spominu mi bodo ostala številna nizka pobiranja, ki pilota naredijo še posebej srečnega. Verjetno po takem pobiranju le še bolj cenimo trenutke preživete v zraku. O ja, od tal do baze – ta občutek je enostavno dober! Na pristanku so nas običajno pričakali otroci, ki so nas s svojo simpatičnostjo vedno spravili v dobro voljo.

Zadnji dan smo v kombiju ugotavljali, da je padlo kar nekaj osebnih rekordov – od višinskih do dolžinskih, kar je potrdilo, da smo se pravilno odločili, ko smo našo odpravo nenačrtovano podaljšali za dva dni (seveda zaradi dobre vremenske napovedi). Ob koncu nas je čakala le še dolga pot domov, ki pa je zaradi pozitivnih vtisov minila hitreje in lažje.

Od našega obiska Makedonije se je prevrtelo že kar nekaj stebrov, a Makedonija ostaja v mojem srcu in komaj čakam, da se vrnem. Oditi od tam pa je bilo resnično težko.

Mojca Pišek, DJP Lintvar