Obletnica prostega letenja pri nas

04.01.2018 - 23:32

V letu 2014 je minevalo trideset let od prvega poleta s padalom za skoke iz letala iz Dobrče, v letu 2016 pa prav toliko let od prvega poleta s prvim jadralnim padalom iz Planjave (Kamniški vrh). Tudi jadralni zmajarji so v letu 2013 obeležili štirideset let od prvega poleta z jadralnim zmajem iz pobočja Koprivnika pri Martinj vrhu.

V tistih časih so se preletene razdalje merile v metrih in čas letenja v sekundah. Okoli pionirjev prostega letenja so se zbirali navdušenci in skupaj so izdelovali prve prototipe. Od takrat je šel razvoj najprej počasi, nato pa precej strmo navzgor. Takoj za njimi je bilo seveda še veliko tistih, ki so se začeli spuščati s pobočij in tudi že preleteli kakšen kilometer več in ostali v zraku nekaj dodatnih minut. Težko bi bilo tukaj našteti tudi vse tiste, ki so ob letenju razvijali letalne naprave in pripomogli k temu, da so naše sedanje letalne »mašine« tako sposobne, da nam omogočajo čudovito in varno letenje.

Društvo za prosto letenje Lesce Bled in ZPLS sta v letu 2014 pripravljala prireditev, na kateri bi se spomnili teh dogodkov in akterjev. V dveh planiranih vikendih v mesecu septembru 2014 je bilo na žalost slabo vreme in prireditev ni bila izpeljana.

Tudi v lanskem letu sta Društvo jadralnih padalcev Polet Nova Gorica in ZPLS v septembru pripravljala »Testival« s testiranjem jadralno padalske opreme, v okviru katerega bi bilo organizirano srečanje »pionirjev« jadralnega padalstva in jadralnega zmajarstva pri nas ter predstavitev opreme takratnega obdobja. Zopet vreme ni dopustilo izvedbe prireditve.

Letos nam je vreme poslužilo v soboto, 30. septembra 2017, ko smo izpeljali prireditev na Lijaku pri Novi Gorici. Srečanje je bilo namenjeno vsem bivšim, sedanjim in bodočim letalcem. Starejši »po stažu« so prinesli s sabo najstarejšo opremo, ki jo premorejo in jo predstavili v popoldanskih urah na pristanku. V druženju takratnih in sedanjih prostih letalcev so obujali spomine na tista prečudovita leta. Tudi mlajši po letalnem stažu so bili vabljeni v čim večjem številu, saj je zanimivo spoznati predhodnike in videti letalne naprave iz začetkov prostega letenja. Na žalost je bila udeležba prav slednjih dokaj slaba in zaskrbljujoča. ZPLS je poskrbela tudi za pogostitev, hrano in pijačo za vse udeležence, ter praktična darila za vse pilote, ki so leteli že pred letom 1998.

Na predstavitvi starih letalnih naprav je bilo predstavljenih kar nekaj starih jadralnih padal in jadralnih zmajev. Z nekaterimi od njih se je tisti čas šolalo, z nekaterimi pa so se postavljali časovni rekordi in tudi rekordi v preletenih kilometrih. Jadralni zmajarji so predstavili jadralne zmaje iz let okoli 1980. Tolminca, Franc Kuštrin in Ivan Brovč, sta sestavila šolski »Mars«, firme Moyes, iz 1981, ter tekmovalni »Master«, firme Rithner, iz 1983, Herman Hartman-Hari pa La Mouette-jev šolski »Atlas«, letnik 1980. Tudi jadralni padal smo videli kar precej iz začetnega obdobja, tako originalov, kot kopij.

V tistih časih so bila jadralna padala konstrukcijsko bolj enostavna, z malim številom celic, s tem tudi še primerna za kopiranje. S potrebnimi velikimi veščinami smo dvigovali jadralno padalo »Edelweiss«, a le z dovolj nasprotnega vetra. Lastnik je Peter Podgornik, padalo je letnik 1986 in ima najboljše drsno razmerje dobrih 2,5, ko pri 30 km/h propada 3,3 m/s. Sin Ferdinanda Goloba je pokazal »Genair«, firme Ailes de K, letnik 1987, Sandi Marinčič pa njegovo kopijo »Asterix«, ki sta jo takrat sešila z Vlasto Kunaver. Rok Preložnik je leto kasneje kopiral Firebird-ov »X-3«, ga nato predelal v gorsko padalo, potem prodal, pa spet kupil nazaj in zopet »doštukal« dve celici. Člani društva iz Trsta so pripeljali »Hilite II«, firme Apco, iz leta 1990 in »Blue Angel«, iz leta 1992. Videli smo tudi Sky-ev »Jojo« iz 1989, na katerem se je naučilo leteti precej pilotov iz Vipavske doline, kakor tudi »EQ«, firme Condor, iz istega leta, na katerem so prve lete naredili piloti iz Logatca in Vrhnike, na prireditvi pa sta ga dvigovala Rus Mojca in Stane Zalaznik. Originalni »F1«, Firebird-ov model, z mrežicami na celicah, letnik 1990, je na pristanku raztegnil Rok Pišek, tudi to padalo je dobilo pri nas kar nekaj kopij. Rokov oče, Janez, je pokazal padalo »Monster«, Svoljškovo kopijo Perche-jevega »Aerologic-a«, letnik 1994, z 59 celicami, s katerim je takratni evropski podprvak v preletih Domen Slana postavljal nove rekorde naših terenov v preletih. Bilo je prvo padalo z neoplaščenimi vrvicami. Domen nam je predstavil tudi jadralno padalo lastne konstrukcije, sokonstruktor je bil še France Giacomelli, zašil pa ga je Tone Svoljšak. Bilo je prvo na svetu na tekmi, katero je imelo diagonalne podpore med celicami v notranjosti kupole, ter s tem precej manj nosilnih vrvic. Letel ga je na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Videli smo še nekaj »starin«, z nekaterimi, malenkost mlajšimi, se je ta dan celo letelo iz Lijaka.

Zveza za prosto letenje Slovenije je ob tej priložnosti podelila plakete in priznanja nekaterim začetnikom prostega letenja pri na za doprinos k razvoju prostega letenja. Plakete je prejelo 7 »pionirjev« prostega letenja pri nas, priznanja pa 50 posameznikov, začetnikom prostega letenja po slovenskih regijah. Manjkajočim na prireditvi bodo priznanja podeljena osebno.

Dobitniki plaket:
jadralno zmajarstvo: Janez Lotrič, Rado Goljevšček, Jernej Osenčič
jadralno padalstvo: Darko Svetina, Tone Svoljšak, Sandi Marinčič, Vlasta Kunaver
jadralno zmajarstvo in jadralno padalstvo: Stane Krajnc, Marjan Erjavec

Veselila nas je udeležba dobitnikov plaket, o njihovih začetkih lahko preberemo podrobnosti v prvem učbeniku prostega letenja pri nas, knjigi Zlatka Vaniča, z naslovom »Leteti«, ki ji bila izdana leta 1991. Prisotnih je bilo še precej, glede na starost, starejših pilotov, starosta med njimi pa je Tulio Nadalutti, član društva Monte Carso iz Trsta (društvo je tudi član naše zveze), star 89 let. Redno leti in jadra na Socerbu, pokazal pa nam je, da po poskočnosti prekaša marsikaterega desetletja mlajšega posameznika.

Za organizacijo in izpeljavo prireditve sva se potrudila predsednik in podpredsednik naše zveze (Žižmond, Jošt), ob pomoči nekaterih članov društva Polet iz Nove Gorice.

Zapisal: Srečko Jošt