Intervju: Jože Poje

01.06.2018

Avtor: Gašper Prevc

Leteči duhovnik o njegovem tekmovalnem udejstvovanju, osvajanju gora in ekstremnih situacijah v letalni karieri

 

V tem mesecu je bilo vreme dokaj nestabilno, neprimerno za letenje? Ti si kljub temu vsak dan na XC Globe-u. Kaj te ob takem vremenu zvleče na hrib?

Zdaj imam jaz eno tako, čisto osebno stvar, da skušam vsak dan leteti, brez prekinitve. Danes je bil 41. dan. Koliko časa bom to imel, ne vem, po zmožnosti in želji. Ko sem videl po radarski sliki, da je prišlo do odmika padavin, sem se odločil za najbližji vrh, Koreno, samo toliko, da se zapeljem v dolino. Na koncu sem bil nagrajen s termiko, so bili pogoji za en lep prelet.

Kakšni so minimalni pogoji, da polet velja za serijo?

Če gremo na omejitve, ki so bile včasih, 300 višinskih metrov in 10 minut letenja, bi bilo to težko dosegati. Trenutno je edina omejitev, da mora let imeti vzlet in pristanek.

Se pravi 10 sekundni polet že šteje?

To je že polet, ja. Zanimiva je izjava nekega padalca, da je polet takrat, kadar človek vzleti in varno pristane. Letenje mora biti v varnih pogojih, drugače ni varnega pristanka.

Če govoriva o pogoju varnega vzleta in pristanka, potem kakšen tvoj polet tudi ne bi štel v to statistiko? Spominjam se tvojega poleta, ko je bilo na sledenju v živo narisana ravna črta iz severnega pobočja Stola proti bolnišnici v Celovcu.

To je bilo samo na sledenju v živo, tam je bil samo vzlet brez varnega pristanka.

Tako da polet ni štel, serija prekinjena?

Drži, tisti dan ni štelo.

Kaj pa tvoje nabiranje različnih vzletišč, to ni več aktualno?

Ne, je še zmeraj aktualno. Je bila pa zame zanimiva predvsem številka 1000…

Si torej prvi Slovenec, ki je zbral 1000 različnih vzletišč v letalni karieri?

Ne, drugi.

Kdo je prvi?

Andrej Erznožnik.

A on je to številko dosegel že prej?

Ja, je objavil še nekaj letov za nazaj.

To je pa kar prefrigano.

Enkrat sem imel v rokavu skritih nekaj štartov. Sledilo je presenečenje, v kratkem času se je pojavilo večje število letov. Je to odvisno od človeka ali objavi let ali ne, jaz sam pri sebi vidim, da če leta ne prijavim sproti, če jih ne bi dajal v posebno mapo, sploh ne bi vedel kje sem letel. Isti dan, ko se leti, je let aktualen, ve se kakšne so vremenske razmere in je zanimivo ob koncu dneva pogledati kdo je kje letel. Za teden, dva, tri nazaj, ni več zanimivo. Statistika pa seveda ostaja. Številka 2000 je visoka, daleč odmaknjena.

Preveč?

Verjetno preveč.

Koliko hribov pa obstaja v Sloveniji, ki niso bili še odleteni? Jih je še 1000?

Če se omejimo na višja vzletišča, jih težko najdemo. Manjše hribčke, pukle, nagibe, pa se še najde.

In kakšna krtina…. To je izraz, ki ga večkrat slišim v povezavi z nabiranjem različnih vzletišč? A ti gre kaj na živce ta izraz?

Meni ne, ker vem, da je z majhnih krtin povsem drugače leteti kot iz gora. Na krtino jaz padala ne nosim nikoli zloženo, ampak »namolzeno «, direktno iz prtljažnika. Se hitro pripravi, odleti dol, v eni minuti pospravi, zabaše nazaj v avto, in naprej do druge krtine. Kar se tiče letenja s hribov, tam se je pa treba res pripraviti.

Od kje je prišla želja nabirati različna vzletišča?

Ta želja je prisotna že od vsega začetka, odkar letim. Sem hodil na različne kraje, po hribih, povsod gledal če se da odleteti.

In kdaj je prišlo do duela z Erznožnikom?

To je bilo precej spontano, on je opazil, da nekdo leti z vseh različnih mogočih koncev in krajev. Mislim, da ga je to potegnilo in potem hoče biti vsak izmed naju en korak naprej. To je morda zadnjih pet let. Ni pa samo tekma različnih vzletišč, je tudi kdo prvi odleti z nekega hriba.

To je potem že tretja tekma?

Temu pravimo prvenstveni polet. Pri ponovitvi potem že vemo, da se da odleteti.

Kako pa veš, da gre res za prvenstveni polet, lahko je že kdo odletel pred teboj, pa ne veš?

Let mora biti zabeležen. Za določene hribe oziroma nenavadna vzletišča pa predvidevam, da zaradi težavnosti ni bilo poleta. Včasih so padala slabše letela in ni bilo mogoče odleteti.

Ampak drevesa rastejo. Kje se je včasih dalo odleteti in se danes ne da?

Drži. Včasih se malo pošalim, da odletim s kakega vzletišča, kjer tekmeca niti ne bo.

Zaradi rastočih dreves ali mejnosti izvedbe?

Več dejavnikov, lahko je rast dreves, drugo je zaradi konfiguracije terena, tretja stvar pa je, da sem lahek in imam zelo majhno padalo. Z njim se da odleteti, z malo večjim pa kje niti fizično ni možna postavitev padala. Je bilo nekaj primerov, ko sem moral padalo zložiti v ušesa, ker ni šlo drugače ven iz poseke.

Se mi pa zdi, da si včasih več snemal polete? Vsak polet je bil tudi filmsko dokumentiran.

Posnetkov je bilo precej, ker sem imel pred leti več gorskih poletov, ki zame nosijo neko težo. Posnetek neke krtine ni zanimiv. Polet z gore je drugačnega značaja. Če je let zjutraj, ko je še mirno, se da leteti zelo blizu pobočij, kjer se res vidi raznolikost pokrajine. Prelet tega ne daje, tam je človek visoko nad terenom in se mu cela narava zliva v eno, je precej podobna slika.

Kako to da je gorskih letov v zadnjem času manj?

Star sem ratal. :)

Jaz bi prej rekel, da si postavil kvantiteto pred kvaliteto zaradi duela?

V Karavankah težko najdemo goro, ki je nisem odletel, pa jo je možno odleteti. Lahko bi šel na neke nižje vrhove, samo zato da se najde nekaj novega. V Julijskih Alpah je pa druga težava, ker se ne sme odleteti na področju TNP-ja. Vsak polet tu bi bil kršitev. Tu bi se našlo še kaj gora, izrazitih, ne samo del grebena.

A se dosledno držiš prepovedi TNP-ja?

in je zakašljal. So me že lovili.

Katere gore se pa najraje spominjaš?

Zelo se spominjam Triglava, to je bilo zelo v začetku moje letalne kariere, dve leti sem takrat letel in še pred prepovedjo letenja v TNP. Še posebej se ga spominjam zato, ker sem štartal na sever, proti dolini Vrat, kamor dejansko ni še nobeden s Triglava odletel. Vedno se je vzletalo na južno do jugovzhodno stran. Da se je dalo odleteti na sever, je zame nekaj unikatnega. Zelo mi v spominu ostaja polet s Špika, kjer je bil veter, vrh pa tako majhen, da sem se bal, da me bo veter potegnil na drugo stran. Težaven je bil polet s Kanjavca, ker je bil na vrhu zrotiran veter in sem 20 minut skušal spraviti padalo nad sebe. V posebnem spominu je tudi Mont Blanc, na katerega sem se dvakrat vzpenjal, obakrat z željo odleteti, drugič nam je uspelo priti do vrha. Takrat so bili idealni pogoji za letenje, takih dni ni veliko, sploh na tej višini. Bilo je mirno, laminaren veter.

Kaj pa se je zalomilo pri prvem vzponu na Mont Blanc, ko vam ni uspelo?

Takrat so bile snežne razmere slabe, seraki so bili veliki okrog 30 metrov, če bi se tisto podrlo, nas nobeden več ne bi našel. Smo se obrnili na poti. Drugo odpravo bi pa poimenoval Mont Blanc ekspres. Večer pred odhodom sem šel k Sandiju Marinčiču kupiti padalo iz lahkega materiala, naslednji dan dopoldne sem naredil poskusni polet z Ambroža, popoldne sem nabavil gojzarje za visokogorje, jih pred trgovino impregniral, postavil v kombi in smo se odpeljali. Čez dva dni pa smo bili že nazaj.

Kdaj ste šli gor?

Obakrat sredi septembra. Julija in avgusta ni dovoljeno letenje zaradi turističnih ogledov gore z letali in helikopterji, tako da letenje z jadralnimi padali takrat ni dovoljeno. V Sloveniji smo čakali na ugodno vreme, do tam je ena noč vožnje. Smo pa v drugo spremenili dostop. Prvič smo za izhodišče imeli Aiguille de Midi, drugič smo šli čez Gouter, bolj zahodno. Vzpon preko Aiguille de Midi je po moji presoji bolj tehnično zahteven. Če bi šli preko Gouterja bi nam uspelo, tu pa ni šlo. Zaradi težke opreme bi potreboval dva cepina. Je strm teren, z enim cepinom me je vleklo iz stene ven, nisem mogel napredovati. Brez opreme za letenje bi šlo, tako pa sem imel 16 kg opreme.

Kakšno strategijo priporočaš vsem, ki bi želeli leteti z Mont Blanca? Naj se lotijo vzpona sami, s slovenskimi vodiči ali domačini?

Zelo pomembno je, da je v skupini nekdo, ki je tam že bil. Da kaj pove in svetuje, tu ni težava samo kondicija, pot in vreme, je tudi npr. prenočišče. Potrebna je predhodna rezervacija, brez tega ne moreš prespati in se moraš spustiti nazaj na izhodišče.

Tole mi zveni, kot da se vam je točno to zgodilo?

Ne, smo imeli s seboj nekoga ki je poznal situacijo, je izposloval rezervacijo skupnih ležišč za pet oseb v koči Gouter, tako da smo lahko naslednji dan ob 3h krenili proti Mont Blancu.

Imaš še kakšne želje in cilje v smeri osvajanja gora?

Želja je še. Mogoče se bo kaj dalo v odpravi na Ararat, vem pa, da taka visoka vzletišča pogojuje vreme. Želim si tudi leteti z najvišjih vrhov različnih držav. Narejeno imam že Slovenijo, Francijo, Bolgarijo. Makedonijo in Albanijo sem podelal skupaj, zdaj gledam na ostale, ki bi bile primerne za odleteti. Rad pa tudi potujem, s sabo imam padalsko opremo in vedno si želim na potovanjih tudi kaj odleteti. To pa prinese tudi kakšne težave, se marsikaj zgodi.

Kaj na primer?

Nazadnje aretacija in zaplemba padala.

Kje je bilo to?

V Butanu. Bil sem na potovanju, s seboj sem imel tudi padalsko opremo. Vremenski pogoji tam so, kar se tiče vetra, ugodni, tako da sem naredil skoraj vsak dan kakšen polet. Usoden je bil zadnji dan, zaradi prepovedi letenja z jadralnimi padali v tej državi.

Ne vem, koliko držav na svetu ima prepoved letenja z jadralnimi padali, kako da si izbral prav Butan za svoj padalski dopust?

Ne, to ni bil padalski dopust. Je bil turistični ogled Butana z agencijo. V Butanu mora agencija najeti lokalne vodiče in se držati njihovega programa. Zjutraj je prosto, tako da sem se že zgodaj odpravil na kak okoliški hrib, odletel in potem po preskočenem zajtrku priključil nazaj skupini. Tako je bilo zraven še malo padalskega dopusta. Imel sem razumevanje lokalnega vodiča, ki je stalno spraševal in navduševal, kje bi se še dalo leteti. Zadnji dan je policija opazila padalo v zraku, naredila racijo, bil je filmski lov. Aretirali so me in peljali na zaslišanje. Zaplenili so padalo in nisem dobil dovoljenja za zapustitev države, dokler ni šef njihove lokalne agencije dal izjave, da njihova agencija krije vse morebitne finančne obveznosti, ki bi nastopile po mojem odhodu. V državi je sprejeta samo prepoved letenja z jadralnimi padali, ni pa predpisana sankcija, tako da me niso mogli kaznovati. Je pa padalo ostalo tam.

Katero padalo je pa bilo to?

Gorsko padalo, že precej obrabljeno, kakšno leto bi bilo še varno z njim leteti.

So pa bili vsi ti poleti v Butanu prvenstveni?

Mislim, da so bili vsi prvenstveni. Sam nisem našel nobenih zapisov, da bi kdo že prej tam letel.

Je bila to najbolj neprijetna stvar ki se ti je zgodila, ali je bilo še kaj podobnega?

V Etiopiji sem naredil polet z nekega hriba, kjer se je dalo na vetru pojadrati. Imel sem 12 km do središča mesta, želel sem pristati čim bližje, se je že mračilo. Ko sem letel čez mesto, nad cesto, sem opazil, da so žice speljane čez cesto. Obrnil sem, da bi pristajal v drugo smer, a sem zagledal druge žice. Pristal sem pod njimi, padalo je šlo čeznje, in ker so bile gole, je prišlo do kratkega stika. To mesto se napaja z agregatom, ki se je izključil iz omrežja, tako da je celo mesto ostalo brez elektrike od 7-ih do 11-ih zvečer.

Tako da te tam ni preganjala samo policija, ampak tudi prebivalci mesta, ki so ostali brez večernega TV programa?

Ne, okrog mene se je nabralo polno ljudi, okrog 200 domačinov na ozki ulici, bili so vsi navdušeni, so govorili »no problem, no problem«, tako da policija sploh ni mogla do mene. Ko se je ta dobrohoten sprejem domačinov končal, je sledil sprejem na policiji in postopek za vrnitev dokumentov, ki je trajal dva dni. Brez “provizij” ni šlo. Tam samo to pomaga, da se človek lahko odpravi dalje. To poteka preko posrednikov. Takoimenovani ljudje, ki ti pomagajo rešiti situacijo. In ti ljudje za to delo pričakujejo denar, oni te potem zagovarjajo in posredujejo za vrnitev dokumentov.

Kot neke vrste odvetniki v našem smislu?

Recimo. Da je postopek za rešitev aretacije stekel, sem dal nekaj denarja dvema možakarjema, drugi dan smo šli v guvernat, k upravitelju pokrajine. Tja sem šel z drugo ekipo. Dobil sem nazaj dokumente in še nekaj navodil kako se moram obnašati. Seveda je pa tudi ta druga ekipa želela plačilo za rešitev situacije, oziroma nagrado.

Torej je bila kar draga tale Etiopija?

Cenejša od Butana. :)

Kako pa v službi gledajo na tvoje udejstvovanje v jadralnem padalstvu?

Kar se tiče mojih stanovskih kolegov, so navdušeni. Po pristankih hitro dobim kako pobiranje. Z na-drejenimi je pa tako, da mi nadškof vedno kadar se srečava reče: »Veš kako sem vesel, da te vidim na tleh«. Jaz mu nazaj v šali odgov-orim: »Še nekaj časa«. To ga malo razjezi.

Katera župnija ima najlepša vzletišča?

Meni se zdi eno najlepših letenj iz Slivnice, to je eden najbolj svobodnih štartov.

Si kakšno leto deloval v Cerknici?

Ne, je pa Slivnica blizu Brezov-ice, kjer sem trenutno. Prej sem bil v Oselici, še prej v Cerkljah na Gorenjskem.

So te v Cerklje poslali zato, ker so vedeli za letenje na Krvavcu ali zato ker niso vedeli?

Tam je šel en duhovnik zaradi starosti v dom, je bilo treba hitro rešiti situacijo, meni je pa šlo to izredno na roke. Takrat sem lahko letel dvakrat na dan pri polnem dnevu obveznosti.

Kako pa zgleda tvoj urnik na letalni dan?

Na Brezovici naredim zjutraj vse kar se tiče pisarniških Tstvari in se pripravim na popoldne. Če je letal-ni dan, imam že ob 10-ih odhod. Nazaj moram biti do popoldanskih obveznosti, ko je verouk in maša. Kadar je pa možnost nadomestila večerne maše, že prej koga pok-ličem, da me nadomešča.

Te kolegi še vedno radi nadomeščajo?

Ja, to ni težav. Jim rečem, da če oni rabijo kako pomoč, sem jim vedno zjutraj na razpolago. Jaz jih nadomeščam zjutraj.

Je kdaj šlo na tesno, da si ujel mašo?

Pred leti sem letel iz Cerknega v Karavanke, zvečer sem imel mašo z udeležbo gasilcev. Ko sem letel iz Storžiča proti Preddvoru, sem videl, da se mi ne bo časovno izšlo in sem iz zraka uredil nadomeščanje. Ta duhovnik, ki me je nadomeščal, je gasilcem povedal, da se župnik opravičuje, da je na Gorenjskem ostal brez avta in ne more priti. Tako so bili vsi v skrbeh kakšna nesreča se je zgodila z avtomobilom... Dejansko sem bil pa brez avta samo zato, ker je ostal v Cerknem. Malo nesporazuma. Sicer se mi je vedno časovno izšlo, dvakrat sicer z malo zamude, ampak ne več kot 5, oziroma 10 minut.

Koliko padalcev si že poročil na letalno soboto?

Na letalni dan do zdaj enega. Bil je krasen dan za letenje. Za poroko je izbral cerkvico na Hieronimu, po poroki je najprej on odpeljal ženo v tandemu, potem sem letel še jaz. Enega sem poročil na vetrovno soboto, naslednjega padalca bom poročil čez en mesec.

Slaba statistika poročanja padalcev.

Ne vem, kaj čakajo.

Mogoče se bojijo, da po poroki ne bodo mogli leteti toliko kot Jože Poje?

Lahko letijo, kdor se poroči ima potem to srečo, da ima še prevoz. Jaz moram klicati na vse možne konce, kdor je poročen ima to že zagotovljeno.

Ko bi bilo res tako. :)