Avstrijsko državno Altaussee

Brskam mal po fai dolgočasni strani pa vidim, da imajo Avstrijici naslednji dan državno. Tri urce kasneje že z Vesno drviva s starim R 19 proti 400km oddaljenem Altaussee-ju mestecu v objemu gora obkroženim s številnimi jezerci. Okoli enih zjutraj prispeva utrujena na cilj, ostanek noči pa prespiva kar v avtu.
Sledijo formalnosti s prijavo nato pa vožnja na štart. Vremenska napoved ni kaj obetavna, nevihte za vse štiri dni tekmovanja. Prvi dan nato kmalu skenslajo zaradi stranskega ter hrbtnega vetra, ki onemogoča varen štart tekmovalcev.
Sam teren mi je full vseč, ker se razlikuje od naših Alp posamezni vrhovi se dvigajo do 2700m, poden pa je na okoli 800m. Sistem dolin je zelo razvejan vsaka pa ima jezero v velikosti Bohinjskega, tako da je že sam pogled brez letenja zares nekaj posebnega.
Naslednji dan se ze zgodaj zjutraj odpeljemo na start v okolici Saltzburga. Tekmovalna komisija določi okoli 38 km dolgo disciplino v ravni črti s ciljem v Altussee-ju, kjer smo sicer nastanjeni. Štart je na velikem travnatem hribu, ker se mi ne da hodit na vrh, na polovici poti raztegnem mojga Magusa ter pojadram do vrha hriba.
Sliši se preprosto, vendar se mučim kašnih deset minut preden splezam gor ostalih 50 tekmovalce pa čudn gleda, sprva me že odpišejo ker nč ne dela, pol pa le zmutim na vrh. Preden se štart odpre se nebo pokrije z visokimi oblaki, polovica tekmovalcev kljub temu optimistično poštarta ter samo curi v dolini. Sam sem že prej izkusil slabo termiko zato trmasto čakam do zadnje minute pred zaprtjem štarta.
Tik pred koncem se pokaže sonce, štartam pol minute do zaprtja takoj v steber +2, ki za zagrabim ter zvrtim do konca še parim uspe ostalim pa po par metrih crkne. Do cilja imam se okoli 35 km linije vreme slabo z plohami na poti ter šibkimi dviganji, odločim se da ne bom že takoj zasoliral v moje stilu, temveč se bom taktično držal ostalih pet pilotov , kateri so še bili v igri za zmago. Večina ostalih kasnih 25 pilotov pa se je kasnih 700m nižje borila , vendar so vsi končali na 10km dirke. Peterica nas počasi napreduje proti cilju, petnajst kilometrov do cilja začnem previdno načrtovati pobeg, proti naslednjemu pričakovanemu stebru malce potegnem naprej kar zadostuje za dvajset metrov razlike ko ga začnemo vrtet, proti 12 km oddaljenem cilju se poženem s 700m rezerve po računarju doleta.
Nad ciljem ravnokar dežuje v okolici pa tud neki bliska, sam pri sebi upam da ne skenslajo dirke tik pred koncem.
Ostali trije so mal preseneceni nad mojo odlocitvijo ter šele kasneje zapustijo dviganje, tako mam okoli sto metrov dolžinske prednosti letim, kar se da z optimalno brzino te sproti čekiram zasledovalce. V cilj prispem s full gasom kasnih 150 metrov nad črto ostali kasne tri minute za mano, lepa prednost pridobljena v cilnjem doletu.
Naslednja dva dni nam skenslajo tako da odidem domov z neporavnanimi računi, prvenstvo ni veljavno oz. šteje odletena tekma imajo pa rezervni termin od 27 do 29 julija kar se pa ravno kriza z našim državnim tako da jim ne bom mogel mešat štren, še sreca zanje.
Rad bi se še zahvalil Vesni za družbo ter pomoč pri vožnji.