10 let: 10 vremenskih dejstev

Avtor: Honza Reymanek
Prevod: Domen Višnar
Cross Country št. 187, februar/marec 2018

Meteorolog Honza Rejmanek je jadralni pilot že od 1993. Petkrat je že tekmoval na tekmovanju Red Bull X-Alps in je bil v letu 2009 tretji. Živi v Kaliforniji.

Po desetih letih in več kot 70 člankih v reviji Cross Country je čas, da povzamem 10 izbranih vremenskih ugotovitev. Ta kratek seznam ni v nobenem primeru izčrpen, vendar je možno da bo nekaterim pilotom pomagal razumeti nekaj skrivnosti o nevidnem mediju, v katerem se »preganjamo« za zabavo.

Zrak ne vidi reliefa točno na tak način, kot ga mi

Obstajajo zastojna območja (stagnation zones) na privetrni strani značilnega terena. Ta so najbolj opazna pri hoji na hrib. Lahko smo na privetrni strani, a čutimo le slaboten vetrič, medtem ko na isti višini, vendar bolj na robovih hriba, piha premočno za letenje. Če je sumljivo mirno, se je vredno povzpeti višje in bolj na stran hriba ter preveriti če res nismo v zastojni coni.

Upoštevati moramo vsaj tri zvrsti vetra, če ga želimo razumeti

V kratkem, veter, ki ga občutimo na katerikoli lokaciji, je vsota meteorološko predvidenega, področnega ter lokalnega zračnega pretoka. Globalni modeli v glavnem podajo le predviden veter. Nekateri visoko ločljivostni modeli lahko že upoštevajo grobe področne značilnosti. Lokalni veter, npr. venturi, šoba, termika,… ni upoštevan, oziroma izračunan v napovedi. Pri napovedi, ki napoveduje mejne razmere, kar se tiče vetra, pa lahko neupoštevanje lokalnih značilnosti hitro privede do nevarnega in neugodnega letenja.

Konvekcijo je najbolje razumeti kot »potisni-potegni« situacijo

Včasih so tla popolnoma v senci, ampak je v zraku veliko termičnih dviganj. Kdaj drugič se pa tla že cel dan »kuhajo « v soncu, vendar so termična dviganja redka, tako da je zelo težko ostati visoko. Konvekcija, oziroma termično dviganje zraka, ni odvisna izključno od segrevanja tal, ampak nanjo tudi vpliva kaj se dogaja nad mejno plastjo konvekcije. Advekcija hladnega zraka, ko pride hladnejši zrak iznad, lahko destabilizira mejno plast precej bolj, kot pa ogrevanje od spodaj od tal. Obratno pa topel dvigajoč zrak stabilizira mejno plast in s tem se zmanjša moč in frekvenca dviganj.

Če steber predre inverzijo, pomeni, da inverzija na tem področju ni bila več močna

Termično dviganje ne more predreti močne inverzije. Lahko se zaleti v njo in se v njej dvigne še sto metrov ali malo več zaradi lastnega momenta, toda kmalu se spremeni v propadanje, ker se zaustavi in se znajde v negativnem »plavanju«. Če se dviganje uspe prebiti skozi inverzijo, pomeni da je šibka in tanka.

Vredno je naučiti se brati modelsko sondažo

To je še posebej pomembno, če je vaše domače vzletišče v bližini vzleta vremenskega balona. Vsaka sondaža je kot prstni odtis. Pametno se je naučiti prepoznati »prstni odtis« odličnega letalnega dne.

Dviganje vlažnega zraka je energetsko 12x bolj potratno kot dviganje suhega zraka

Zrak postane dvigajoč s segrevanjem ali z mešanjem vodne pare in zraka. Slednje za dviganje potrebuje več energije. Zato imajo, pri enakem kotu sonca, vlažne pokrajine mehkejše in šibkejše stebre kot pa puščava.

Latentna toplota poganja večino našega vremena in dovoli globoko konvekcijo

Ko voda kondenzira, sprosti ogromno toplote. Velikokrat je troposfera nestabilna za takšen oblak, ki sprošča toploto. V takšnem primeru je oblak toplejši od okolice, zahvaljujoč tej sproščeni latentni toploti in zato pospeši navzgor. Na začetku je še preozek in se preveč meša z okoliškim zrakom, a ko se razširi, lahko zraste v cumulonimbus. To je prehod v globoko konvekcijo. Vsa troposfera prične »kuhati« in prehajati v konvekcijo. Najbolje je to opazovati iz pristanka in ne iz zraka.

Čistost zraka naredi veliko razliko glede časa pričetka termičnih dviganj, kako močna bodo in kako pozno zvečer bodo prenehala

Ko je zrak nasičen s prahom in dimom, je moč sončnih žarkov zmanjšana in zaradi tega se tla manj grejejo. To je še posebej res, kadar je sonce pod manjšim kotom in morajo žarki prepotovati večjo razdaljo skozi atmosfero. Prav tako se delci v zraku segrejejo in s tem tudi zrak okrog njih. To je scenarij za stabiliziranje atmosfere, saj je ozračje bolj segreto kot pa tla.

Konvergenca lahko povzroči ogromna dviganja na nepričakovanih mestih

V naših začetnih letih letenja se dodobra spoznamo z termičnim in pobočnim jadranjem. V kompleksni topografiji se pojavi še tretja vrsta dviganja, imenovana konvergenčno dviganje. Ko se dolinski vetrovi kanalizirajo en proti drugemu, se lahko nad njimi pojavi območje dvigajočega zraka. Te konvergenčne zone se lahko vzpostavijo na vedno isti lokaciji, včasih pa se premikajo.

Na višini je potrebno manj energije za vzpostavitev termičnega dviganja

Zrak je redkejši na višini, zato se pri enaki moči segrevanja tal lažje pričenja dvigati. Manjša gostota končnega volumna zraka ima manjšo specifično toploto (energija, ki je potrebna, da 1 kg snovi segrejemo za 1°C). Zato je za dvig temperature zraka potrebno manj energije.