Smo šli budit Kralja Matjaža

Čez vikend, 14. in 15.07.2007 smo se Tanika, Matej Ceglar, Matejeva Mateja in Matej B. odpravili na avstrijsko Peco, kjer so Petzenfligerji organizirali FAI 2 tekmo. Pride 40 pilotov, razen nas treh so vsi drugi Avstrijci. Organizacija se zdi da klapa in tudi je, vse do konca. Tudi slovenščina ni nobena ovira. Tekmo je bilo celo mogoče spremljati preko interneta, ker so štiri tekmovalce opremili z enakimi napravami, kot jih bodo uporabili na X-Alps.
Gora je mogočna, ampak malo narobe obrnjena. Štart je orientiran skoraj točno proti severu, vremenarji pa seveda napovedujejo južne vetrove. Ko prispemo na štart (1700 m), klobasa na gornji postaji žičnice vztrajno kaže vse druge smeri, samo po pobočju navzgor noče pihniti. Ampak bolj ko se ura bliža popoldnevu, več termike je čutiti iz doline. Za štart bi lahko pihnilo sicer malo bolj, vendar smo kmalu vsi v zraku in začnemo s 55 km dolgo dirko.
Letenje je malo nenavadno. Nekateri stebri so zanešeni severno, spet drugi čisto južno, pa tudi v vse druge smeri. Če ne bi bilo pred menoj drugih, bi se težko znašel. Pogoji so na začetku malo šibki, vsaj na določeni višini in veliko jih scuri pred prvo obratno. Tisti, ki nadaljujemo se pa moramo truditi, da ne presežemo striktno omejene višine 2400 m.
Najbolj oddaljena točka je kakih 25 km od štarta, 2140 m visoka gora Ojstrc (Hochobir), ki se dviguje kar nekje iz ravnine. Nekaj km južneje je Košuta, spodaj pod njo pa Železna kapla (Eisenkappel). No in gora se izkaže za težavno, vsaj zame pa še za nekatere druge. Cegi (Matej Ceglar), pa jo obrne kar visoko in ko me kombi pripelje na pristanek izvem, da je tudi prvi v cilju. Malo ga sicer mučijo dvomi, ker imajo avstrijci nekaj težav z njegovim GPSom, pa je zato potem kasneje veselje toliko večje.
Naslednji dan je Cegi v središču pozornosti, nekateri Avstrijci se vržejo v majice s slovenskih tekem (mogoče tudi slučajno). Napovejo malo več juga, na štartu čakamo precej dolgo. Zaradi pogojev sprva napovedano disciplino spremenijo v tekmo bolj po ravnini. Veter se je spet obrnil v pravo smer in po pobočju pihne še malo bolj kot prejšnji dan. Malo skeptični poštartamo, navijemo, a še pred odprtjem markerja naenkrat vsi potegnejo ušesa in na vse mogoče načine hitijo na pristanek. Tam je že križ, ki označuje prekinjeno tekmo. Izkaže se, da je na štartu strmoglavil tekmovalec, po katerega je prišel helikopter. Tako smo na tleh, dan bi očitno bil zelo dober, Matej C. pa je spet imel dobro izhodišče. Na srečo se izkaže da je z nesrečnim tekmovalcem vse v redu.
Na Peci smo preživeli dva lepa dneva, se naleteli. Kljub nenavadni konfiguraciji terena se izkaže, da je največja omejitev za dobro letenje bližina celovškega letališča.
Kralj Matjaž pa spi naprej ...
Zmagovalec je torej Matej Ceglar, Tanika je z nekaj smole tretja med dekleti, jaz sem pa petnajsti.
Stran organizatorja in rezultati.Fotografije na DJP Cumulus.