Vabilo v tujino: Mehika

Avtor: Marko Hrgetić

Valle de Bravo

Najboljša stvar glede letenja v Valle de Bravo (v nadaljevanju V.d.B.) je verjetno vreme. To je definitivno najbolj konstanten prostor za letenje, ki ga poznam, z neverjetnih 330+ letalnimi dnevi v letu. Toda to ni vse…

Mehika je oddaljena destinacija za Evropejce, zato pa popularno področje za Kanadčane in Američane, ki v njihovem zimskem času z veseljem obiskujejo V.d.B., ki s soncem ponuja odlične letalne pogoje, medtem ko doma sneži. Iz evropskih držav obiskujejo Mehiko predvsem piloti iz severnih držav, največ Norveške in Švedske, da ubežijo mrzli zimi in dolgim nočem.

V. d. B. se nahaja v osrednji Mehiki na visokem platoju na 1800 m nadmorske višine, približno 150 km od Mexico City-ja proti zahodu. To je odhodna destinacija za ljudi iz Mehike in ni zelo obiskana s klasičnimi turisti, razen s piloti. Kljub temu je mesto polno ljudi in življenja, še posebej med počitnicami in ob vikendih. Za večino tistih, ki planirajo priti na letenje, je verjetno največje vprašanje, kako varno je tu. V.d.B. je zelo varno in tu ne morete priti v kakšne težave, kot se to lahko zgodi v nekaterih delih Mehike. Je področje z visoko stopnjo dohodka na prebivalca in iz tega razloga je območje zelo zaščiteno in varno.

Letalna sezona

V splošnem je vreme v centralni Mehiki razdeljeno le na dva letna časa. Suh letni čas z visokim zračnim pritiskom traja okoli sedem mesecev, od novembra do maja, deževni meseci z nizkim zračnim pritiskom pa od junija do oktobra. Ni niti pravega poletja, niti prave zime. Med zimskimčasom so dnevne temperature od 23- 27° Celzija, ponoči pa lahko padejo na 5° zaradi visoke nadmorske višine.

Najboljši termin za letenje srednje izkušenih pilotov je od novembra do februarja. Dnevi niso posebej dolgi, toda še vedno se lahko leti 6-7 ur, če ste ves letalni čas v zraku. Možnosti za neletalne dneve so zares zelo majhne v tem obdobju in na splošno je le okoli 1% možnosti, da ne boste leteli. Nobeden teren se ne more primerjati s tem, niti Kolumbija ali kateri drugi, ki jih poznam.

Področje ima dve vzletišči. Eno je v samem V. d. B. in je teren za jadranje lokalnih pilotov tandem jadralnih padal. Imajo nekaj prepovedi za letenje in verjetno ne boste mogli leteti, razen če greste to početi kot poznopopoldanski let ob koncu dneva. Glavno vzletišče, na katerem se največ dogaja, je El Peñón del Diablo, približno 40 minut iz V.d.B. Je na nadmorski višini 2380 m, s prostorom za hkratno postavitev šestih padal za vzletanje. Z vzletiščem upravlja lokalni klub in če želite leteti, morate plačati člansko pristojbino (denar gre za najemnine), ki je odvisna od tega, koliko časa boste tukaj. Vzletišče ima stranišče, vremensko postajo in je čudovito travnato. Upoštevajte lokalna pravila, ki jih lahko najdete na vzletni točki in pristajalnem mestu ter tudi na spletu (www.clubpenon.org).

Razmere za letenje v suhi sezoni na El Peñónu so v spošnem izvrstne, z rahlo bolj razvito turbulenco sredi dneva v dnevih z visokim zračnim pritiskom. Tekom dneva prične pihati anabatični veter iz JZ in deluje do 19. ali 20. ure zvečer, ko se smer spet obrne na katabatični SV. Termična dviganja so lahko do 2800 m n.v., pa vse do 5000 m n.v. V obzir je treba vzeti, da je pristanek na 1700 m n.v. V letih, ko se na oceanskih obalah pojavi “El Nino”, je precej vlage v zraku in so lepi kumulusni oblaki. Razvoj oblakov in višina termičnih stebrov popolnoma sovpadata z zračnim pritiskom in barometer je edina stvar, ki jo potrebuješ, da veš, kako bo izgledalo. Termični stebri v V.d.B. so manjši, njihova širina je odvisna od višine, udarnejši in bolj ciklični. To je nekaj, kar je novo za pilote, ki pridejo iz obmorskih držav. Definitivno zabavno za letenje in za dober trening.

Če ste bolj začetnik in želite leteti, vas ni potrebno skrbeti. Ne boste edini, saj je V.d.B. polno začetnikov različnih starosti. Kot na katerih koli drugih letalnih področjih, začetniki pričnejo vzletati okoli 10. ure dopoldne in letijo na termiki do 12. ure, nato pa spet od 16. do 17. ali 18. ure v termični dinamiki in mirnem ozračju. Začetniki naravnost obožujejo popoldansko letenje, ki je res magično na El Peñónu.

Pristajalno mesto je spodaj pred vzletiščem, z višinsko razliko 600 metrov. Široka in dolga ravnina s skoraj nobenimi ovirami. Lahko je kar termično aktivno in sredi dneva so lahko tu zmerni anabatični vetrovi. Na pristanku boste našli otroke, ki vam bodo želeli zložiti vaše padalo in opremo za nekaj plačila. Tukaj je tudi hrana, pijača in možnost prevoza na vzletišče ali nazaj v V.d.B. Obvezno morate poskusiti lokalni “tacos” (tradicionalna mehiška jed – tortilja z različnimi nadevi). Bodite previdni s pikantno omako.

Močna sezona

Močnejša, toda bolj zanimiva sezona za letenje je od konca februarja do maja. Močnejši vetrovi so v marcu, manj močni pa nato v aprilu. Sončna aktivnost je veliko večja kot pozimi, z vrhuncem v maju. Termika je močna in lahko najdete dviganja tudi preko 10 m/s, z bazo oblakov na 4500 m n.v. in višje. Resnično čudoviti pogoji za napredne pilote in nekaj lokalcev takrat tukaj odleti dobre XC prelete. Če imate radi takšne pogoje, potem obiščite V.d.B. v tem obdobju.

Deževni meseci so tudi letljivi

Če se slučajno znajdete v Mehiki v deževnem obdobju in želite leteti, ne skrbite, leteli boste. Večino dni je možno leteti od 8. do 14. ure, termična aktivnost se začne okoli 10.30. Termika je gladka zaradi visoke vlažnosti in odlična za sproščujoče termično letenje. Slabša stran tega obdobja je le, da so baze oblakov nižje in je preletaško letenje omejeno. Dež prihaja popoldne, z nevihtnimi oblaki, ki se formirajo počasi, tako da imate čas pristati, pospraviti opremo in oditi domov. In vse je zeleno!

XC preleti

Kdor je letel v V.d.B., vam bo povedal o konvergenci, vsled katere se formira avtocesta oblakov, ki se v tem področju dnevno formira in se razteza od zahodne točke pri Divisaderu proti vzhodu ter sledi goram vse do vulkana Nevado de Toluca (4700 m n.v.). Za vsakogar je prvi pomemben let iz El Peñóna do V.d.B., s pristankom ob jezeru. Je krajši let, toda ima precej svojih zvijač. Dokaj preprosto je opraviti že 50 km prelet in verjetno je pri tem najboljša stvar lokalni prevoz. Taxije lahko najdete vsepovsod, vozniki vas prijazno peljejo kamor želite. Morate pa se prej dogovoriti za ceno. Najdaljši opravljeni preleti tukaj so skoraj 150 km. FAI trikotnike se lahko odleti že v januarju, v marcu pa bi se dalo preleteti 200 km FAI trikotnik. Preleti z vetrom niso popularni in priporočljivi, saj se končajo pri Toluci in CTR področju mednarodnega letališča.

Če potrebujete pomoč in asistenco pri XC preletih, lahko kontaktirate inštruktorje kluba Flumen.

Šole jadralnega padalstva in prevozi

V V.d.B. je nekaj različnih šol jadralnega padalstva. Večina od njih se ukvarja predvsem s tandemskimi prevozi, v nekaterih pa tudi poučujejo. Potrebno je omeniti tri šole: Flumen (Marko Hrgetić), Skyrides (Alfredo Toledo) in Gofly (Luis Yepez). Prvi dve najdete vsakodnevno v El Peñónu, pri njih lahko tudi naročite prevoz iz V.d.B. do vzletišča in tudi nazaj, opravljate tečaje in koristite asistenco. Pri Flumenu je tudi možna nabava opreme in če potrebujete karkoli, jih lahko kontaktirate preko njihove spletne strani (www.paraglidingmexico. com).

Cene – hrana, nastanitev, taksi

V V.d.B. je ceneje kot v Evropi, toda na ceneje kot v Makedoniji ali Bolgariji. Solidno sobo lahko najdete za 30 EUR za noč, imate pa možnost cenejših in dražjih variant. Najbolje je najeti v južnem delu ali v samem centru mesta. Tudi cene hrane v restavracijah so lahko različne. Če želite nekaj prihraniti, lahko dobre in poceni “tacos-e“ kupujete na stojnicah na ulici. Kosilo v restavraciji vas bo stalo 15-30 USD. Vožnja s taxijem do vzletišča je 12-15 USD, strošek lahko delite s tremi ostalimi piloti. Parataxi je nekaj cenejši, če potrebujete povratno vožnjo.

Tekmovanja

V zimski sezoni je tukaj organiziranih precej tekmovanj v jadralnem padalstvu. Eno izmed njih je XC SkyRace, organizator je Marko Hrgetić (www.xcskyrace.com), to je pravo “Cross Country“ tekmovanje, letenje za zabavo in izziv. Drugo tekmovanje je standardne FAI-2 kategorije, Monarca Open, organizator je Alas del Hambre. Obe potekata v januarju in če boste takrat tam, se ju lahko udeležite.

Posebnosti

Ko odhajate v Mehiko na letenje, je treba upoštevati nekatere stvari. Prva od njih je višina. Potrebujete nekaj dni, da se privadite na višjo nadmorsko višino. Prve dni se boste počutili malce bolj utrujeni, s hitrejšim dihanjem. Če boste šli navzgor do 5000 m n.v., lahko pride do hipoksije. Pijte ustekleničeno vodo in se izogibajte neoprani zelenjavi in sadju brez lupine, ki jo olupite. Zelo hitro lahko pride do trebušnih problemov, če ne boste oprali hrane. Stojnice na ulicah so v čistem stanju. Kako prispeti v V.d.B., lahko najdete na: www.paraglidingvalledebravo.com

Ostale zanimivosti

Če pridete v V.d.B v zimskem času, si lahko ogledate rezervat metuljev Monarca. Resnično je čudovito videti milijone metuljev na enem mestu. Do tu je iz V.d.B. 45 minut vožnje. Druga zanimivost je vulkan Nevado de Toluca. Z avtom se lahko pripeljete do 4100 m n.v. in se lahko povzpnete na vrh, če se dovolj dobro počutite. Je čudovit razgled, vzpon je relativno lahek. Če planirate kakšne zimske izlete, je Mehika zagotovo dobra izbira. Konstantno dobro vreme, ni velike gneče, ter organizirani prevozi. Dokaj lahko se v desetih dneh opravi 50 letalnih ur in preleti 500+ km letenja. Če se potovanje kombinira z nekaj dnevi na Mayan Riviera (Karibsko morje), boste imeli odlični destinaciji za letenje in za ohladitev na čudovitih plažah.

Če potrebujete kakršnekoli usluge v Valle de Bravo, kontaktirajte Flumen spletno stran: www.paraglidingmexico.com