PO-NOVOLETNA TURNEJA!

Res je, tako kakor smučarski skakalci smo se tudi jadralni padalci odpravili na novoletno turnejo v tople kraje. Člani Vrhniškega kluba v zasedbi Marko,Primož in jaz smo se odločili da obiščemo Venezuelsko državno prvenstvo nato pa se Svetovni pokal v Kolumbiji. Velikodušno se nam je pridružil kot naš team leader Stane (sicer član kluba Metulj) – saj je v našem kljubu zmanjkalo razpoložljivih članov.
 
Pot je potekala gladko preko Madrida,Caracasa v Merido. Naš prijatelj Raul nam je organiziral celotno pot tako
detaljno, da sta nas pričakala kar dva šoferja na letališču. Sledila je enourna pot direktno na štart kjer so bili pripravljeni tudi že ostali piloti.
Žal pa je zaradi jutranjega dežja ostalo v zraku še precej vlage tako, da je organizator dirko po dvournem čakanju odpovedal. Z olajšanjem smo se precej utrujeni od poti odpravili v hotel kjer smo popadali v postelje.
V času ko sva se midva s Stanetom že stuširala in dodobra spočila se pa Mare in Primož že skoraj dve uri ukvarjata z Maretovim novim lap topom znamke APPLE! Moj plastični comp pa deluje odlično! Kot vse kaže bomo z APPLOM metali frizbi.:-)
Spletna stran organizatorja Andes OPEN 2011
2.dan
Včerajšnji dan nam je ponudil še slabše vreme kot dan pred tem. Kljub temu se je Raul zelo angažiral in organiziral izlet v hribe. S terenci so se povzpeli na nekaj več kot 3000 m.n.v. in nato hodili po nekakšni gorski dolini do slabih 3700 m.n.v. Od našega teama se je izleta udeležil samo Primož, ki se je vrnil zvečer navdušen. Ostali smo obiskali samo mesto Merida in kar nekaj lokalov.
Zvečer smo se skupaj dobili v competition office-u kjer je Raul organiziral nekakšno predavanje o tekmovalnem letenju, katerega sva na njegovo povabilo sooblikovala tudi Primož in Jaz. Na koncu so sledila še vprašanja pilotov tako, da smo ob nenehnemu pitju »Cuba Libre« in že kar kislih glav, natrosili kar nekaj neumnosti.
Sledilo je popivanje do zgodnjih jutranjih ur. To pa je tudi razlog da včerajšnji report zamuja.
Kot vedno se po takšni težki noči kljub slabi vremenski napovedi vedno zgodi čudež v obliki lepega sončnega jutra.
Vsi »mačkasti« se ravno odpravljamo na štart. Jupiiii
 
3.dan
Končno smo dočakali letalni dan. Organizator nam je pripravil 49 km dirko po dolini V od štarta s tem, da smo morali kar 3x prečkati dolino. Slovenska ekipa se je med prvimi pognala v zrak. Razmere v zraku po dvodnevni fronti so bile »loputarske« ( tj. Maretov izraz).
Po zraku je rokal,premetaval, žokal, skratka vse samo letenje ne! Prisli smo do spoznanja, da je vse to bilo na meji varnosti za neuletene evropske pilote.
Kljub temu smo se dobro borili, med prvimi obrnili pilon in se zapodili čez dolino. Na zalost so nas lokalne zakonitosti kmalu prisilile v dolgotrajno pobiranje in sledil je lov za vodilno skupino. Borili smo se kot levi in v cilj pripeljali kot 4.,5. in 6(jaz,mare,Primož). Posebno zahteven in triki je bil ciljni dolet saj je cilj bil postavljen na 2550m.n.v. Res čuden je občutek, ko letiš proti cilju izpod baze, instrument ti kaže 450 m minusa in praktično nič propadanja, tla pa se preprosto blago dvigujejo proti tebi. Skratka ravno to je bil razlog, da je v cilj priletelo samo 7 pilotov.
Kljub vsemu smo zadovoljni saj jim bomo jutri dali tinte pit!
 
4.dan - Task 2 - prva zmaga za Slovenijo
Zopet en lep dan z razliko da ni nobenih baz. S fanti se zato tolažimo, da bo pa mogoče v zraku vendarle normalno. Toda že takoj po štartu ugotovimo da se nam obeta še hujši rodeo kot včeraj. Marly še pred odprtjem pilona uprizori pravo mojstrovino, ko v 1 sekundi spremeni smer vrtenja. Seveda ta prvina ni bila ravno načrtovana vendar smo s klapo sklenili da jo bomo zaščitili pri patentnem uradu – samo še ime moramo najti.
Dirka v dolžini 62 km nam že zaradi slabih pogojev in nizke višine povzroča preglavice. Za nameček pa nam je task comity izbral zelo zahtevno disciplino zaradi katere sta se ravno Primož in Marly ulegla že na polovici. Plačala sta davek vodečih »tišačev«.
Enake težave so imeli skoraj vsi piloti, saj so v cilj prišli samo trije. Zmagal sem jaz ker sem na cca 40 km prvi porinil čez dolino in se naposled precej nizko pobral. To mi je omogočilo mirno nadaljevanje dirke vse do cilja. Ostala dva sem nabil za cca 15 min.
5. dan (3.dirka) - VSE JE ENKRAT PRVIČ
Po velikem proslavljanju včerajšnje zmage in neprespani noči zopet v zrak. Nekoliko več vetra nam je že pred pilonom ponudilo turbulentno termiko. Toliko mečkanja padal in tuljenja pilotov že dolgo časa nisem videl.
Dirka nas je po standardnih obratnih točkah zopet vodila čez glavno dolino, kjer tako kot včeraj termike praktično ni. Za nameček se nam je iz Z približeval še dež. V prvi polovici dirke sva s Primožom letela skupaj. Pri preskoku doline pa Primož žal ni uspel priklopiti termike in prisiljen se je bil reševati iz podna. Vse to mu je sicer dobro uspelo zal pa ga je pooblačitev prehitela. Meni je uspelo dokaj gladko obrniti obe obratne točke na drugi stran doline in se odpeljati proti cilju. Z skoraj 20 min prednostjo pred ostalimi sem previdno pripravil ciljni dolet, ki pa mi žal ni uspel. Cilj na 2500 m.n.v. in nizke baze preprosto niso omogočale uspešnega doleta. Bil sem za slab km prekratek kar pa je kljub temu zadostovalo za 2. slovensko zmago. V času ko sem jaz pristajal se je za mano dogajala cela drama. Dolino je zajel dež, ki pa je ujel našega Marlyja v zraku. Padalo mu je padlo v stall in ob Primoževem svetovanju preko postajce naposled vendarle vrgel rezervo. Tako se je zložil v grmovje tik nad prepadom in kljub vsemu dosegel 6.mesto. Marly cel, padalo celo skratka vse o.k. To je njegova prva rezerva po 23 letih padalskega staža. Marly, vse spoštovanje!
Zvečer popadali v postelje.
ZADNJI TEKMOVALNI DAN - piše Jurij Vidic (kot vedno:)
Zadnji dan
 
Kljub ne preveč obetavnem vremenu se vsa štartna procedura ponovi. Vendarle pa, ko nas je večina pilotov že pripravljenih, dirko naposled le odpovedo. Slaba termika in kar nekaj vetra je organizatorja prepričala, da zaradi varnostnih razlogov zaključi Venezuelsko državno prvenstvo.
Tako je prvo mesto dosegel Jurij Vidic, drugi je bil Carlos Daniel Gomez, tretji pa naš prijatelj in gostitelj g. Raul Penso. Marko Novak je zasegel 9. mesto, Primož Suša pa 12.mesto v skupni razvrstitvi.
Ob tej priložnosti bom napisal nekaj tudi o sami organizaciji tekmovanja. Primož pravi da na tako dobro organizirani tekmi še ni sodeloval in seveda se njegovemu mnenju pridružujemo tudi ostali člani slo teama.
Skratka vse je bilo tako kot je treba, poleg tega so nas lokalni piloti vzeli kot za svoje. Vedno so nam bili na razpolago, če smo potrebovali karkoli. Zabave ob koncu tekmovalnega dne so bile resnično nore in nepredstavljive.
Glede samega pristopa k organizaciji pa lahko dodamo, da bi se od njih morali marsikaj naučiti tudi mi. Na vsakem koraku so bile tudi kar tri različne televizijske ekipe, ki so aktivno snemale samo dogajanje in seveda opravile ogromno intervjujev s tekmovalci – samo mi smo jih imeli sedem. Torej če boste v letošnjem letu potovali kaj po Venezueli in zabredli v kakšno težavo, omenite samo naša imena in rešeni boste. Kajti tu so najslavnejša imena Hugo, Marko (od včeraj Rainman), Primož, Stane in Jurij.
Včerajšnja zaključna ceremonija pa je bila sploh vrhunska.
Salut