PWC Italija - Poggio Bustone

Na jugu Italije se odvija prva etapa PWC-ja. Slovenske barve zastopamo brata Valič, Prevc, Vidic, Suša in moja malenkost. Včeraj smo imeli prvi task, report je padu name, samo sem bil preveč pokončan, da bi ga spisal. Neki me je v želodcu šraufalo. No, vreme je blo res super in smo imeli 73 km dolgo dirko sem in tja po hribih, na koncu pa se 11 km na ravnino. Slovenci smo leteli odlično vseskozi, le Aljaž in Jurij nista končala dirke.
Aljaž je solidarno pristal zraven moštvenega kolega Seyonga, ki je brez rezerve dol vžgal (brez posledic), Jurij pa je odpeljal vrhunsko dirko in si nabral 5 km prednosti pred nami, vendar je na ravnini odpeljal totalno narobe in se na žalost usedu. Urban, jaz in Suša smo zaključili na 3., 5. in 9. mestu. Dobro je, da so Švicarji kar pošteno popusili, edino Schmoker je dobro zvozu. Letos jih bomo nažgali k norce!
Poggio Bustone - Task 2In res kot po napovedi je pihal v višinah severni veter, kar opazimo že zjutraj po oblakih. Sestavijo 52km dirko najprej po hribih levo od starta enih 8km, nato nazaj nad pristanek, ter čez ravnino na drugo stran kotline tam en zig zag po hribih in nazaj v cilj.
Na startu čakamo da prebije termika. Ko začne delat je ura že ena in start je odprt. Pogoji kar uredu in in pred pilonom smo vsi pod bazami, tako da se dirka odvija res tekoče. Eni letijo bolj zunaj eni  bolj v hribih a bistvene razlike ni. 13km široko dolino preletimo brez večjih problemov, solidno visoko 2300m vmes tudi nekaj pobiramo. Ko priklopimo pobočja na drugi strani doline zavlada  prava zmeda, saj pobočja ne delajo ravno najbolje in prav tu je ključni del dirke. Piloti, ki so leteli bolj zunaj dobijo dobra dviganja in ze obračajo predzadnjo točko. Sam  sem malo zaostal in poskušam nadoknaditi izgubljeno, zato se  nizko odpeljem v cilni dolet skupaj s Podobnikom. Iz desne se nam pridruži še solidno visoki Suša ter  tako zapravil dobro pozicijo za boj za  stopničke. Enih 5km pred ciljem smo že v minusu z višino za dolet. A na srečo proti cilju dobro prijemlje in vsi srečno preletimo črto okoli 10 in 20 mesta. Takoj za na mi pa se Jurij, Prevc in Aljaž.
Poggio Bustone - Task 3Danes smo imeli podobno vreme kot včeraj, že zgodaj so kumulusi začeli prekrivati nebo na južnem grebenu naše doline. Spet je prišlo do popoldanske nevihte, vendar smo bili v tem času že vsi na tleh in je dirka uspela. Na štart pridemo med zadnjimi zaradi predrte gume na našem kombiju, tako da komaj ostane časa za iztrebljanje in vpisovanje točk v inštrumente. Kot da ne bi šlo že dovolj narobe sem pozabil v našem kombiju krokarsko jakno, zaman skačem po štartu in iščem kako cuno da ne bo zeblo... Urban mi posodi en u izi pulover vendar pod bazo ko čakamo na pilon zebe peklensko. Jurija pa peče... zaradi zamotane komande prej pristane na štartu in poleg razbitega novega compeota faše tudi po obrazu. Kljub temu se ponovno požene in bori z nami. Na pilonu smo vsi skupaj, najbolje od nas pa štartata Beluga in Urban, ki potem celo tekmo letita v skupini petih pilotov v ospredju. Z Jurijem sva cca. 3km zadaj, Aljaž in Suša pa po neuspelem štartu lovita priključek in iščeta boljše linije po ravnini. Finiš dirke dobi Nikolay, Urban je v cilju 3., z Jurijem sva nekje okrog 10., takoj za nama pa Beluga, ki ni imel sreče v zadnjem delu, lahko bi celo zmagal. Suša prijezdi z zamudo vendar važno da je v cilju, žal pa tokrat minus za Aljaža, ki pristane 2km pred ciljem... Skupno kaže odlično, Urban vodi pred Primožem, tudi jest še v igri za stopničke.
Poggio Bustone - Task 4Danes smo imeli najdaljšo dirko "kraljevskih" 113 km. Takoj po odprtuju štarta je bilo jasno da so pogoji v zraku popolnoma drugačni. Na začetku se je bilo zelo težko pobrati, kar je najbolj občutil prav naš as Primož Podobnik. To se mu je maščevalo prav vso dirko, saj mu ni uspelo pravočasno obrniti pilona, tako da se je cel dan vozil bolj na repu padalske kolone. Sam sem imel sicer podobne probleme le s to razliko, da sem pilon obnil pravočasno le kakšnih 500 m nižje od glavnine. Kmalu zatem sva se srečala v zraku s Sušo in sva dobršen del discipline peljala skupaj. Disciplina je bila sestavljena na začetku z manjšo "štrikarijo" po pilonu potem pa v ravni liniji  84 km proti vzhodu.  V zraku  smo imeli močno in razbito termiko ( do 7 m/s ), ki nas je dvignila vse do 3300 m. Leteli smo čez čudovito pokrajino polno visokih hribov in globokih na momente prav strašljivih grap brez pristankov. Približno 30 km pred ciljem  se je prva skupina  v strahu  pred  dolgim ciljnim doletom čez ravnino nekoliko ustavila in začela modro pridobivati višino. Končno sem jih ujel, saj sem se jim pridružil iz ozadja, kjer sem nekoliko višje pobral. V zadnjem stebru pred doletom sem srečal tudi Urbana. Končno smo se odločili za dolet iz "borih" 2700 m (saj višje ni več šlo) in odpeljali proti cilju. Ravnina pred ciljem je bila močvirnata zato ni bilo pričakovati nobene pomoči od termike. 22 km dolet  smo izkoristil, da smo si  končno ogreli pomrznjene roke.  Instrumenti  so nam  sicer  pokazali dobrih 500 višinskih metrov plusa,  vendar  so nas vetrnice v dolini grozeče opozarjale veter iz strani. In res, kakšnih 4 km pred ciljem nas je začelo odplakovati. Urban, ki je do tedaj držal vodečo pozicijo se je reševal nekoliko iz smeri in tako prepustil zmago Aebi-ju in Einholzer-ju. Kljub vsemu pa je uspešno prečkal ciljno črto. Žal meni le to ni upelo, saj sem bil kakšnih 50 m nižji od ostalih. Prej omenjen veter je prav tako krojil usodo ostalih naših članov, ki so kljub temu uspesno predvsem pa varno opravili prelet. Naj omenim, da je reševalni helikopter naredil kar nekaj nadur! Po dolgi in naporni vožnji nazaj smo prišli v office šele ob 22h. Res je naporno, saj letimo vsak dan in z mislimi na pot proti domu vsi prav zares komaj čakamo, da se vse to že konča.
Povezava do rezultatov: http://www.paraglidingworldcup.org
Fotogalerija Primoža Suše: http://picasaweb.google.si