Ratitovec Open
No, pa smo doma! Tokratnemu Ratitovec Open-u bi bolj pristajalo ime Krvavec Open, saj smo prav vse tekme odleteli iz Krvavca, ki se je izkazal kot zelo perspektiven start tudi takrat, ko vremenske razmere niso prav idealne.
Organizatorju je uspelo sestavit skupaj 3 discipline, dolge od 45 do 60 km. O prvi tekme smo že pisali, tako da tokrat le še nekaj o prestalih dveh.
Po 'skenslanem' petku zaradi premočnega JZ smo se v soboto zbudili v deževno jutro po obilnem nočnem dežju in celo 'snegu', ki je bojda dobro pobelil Dražgoše. Napoved je kazala na izboljšanje popoldan, tako da smo se odpravili na Krvavec, malo kasneje, start je bil planiran za okoli 2-3 uro, če se bodo razmere izboljšale. In so se!
Po drugi uri se je prikazal sonček, ki je v nadaljevanju vedno bolj korajžno svetil, le tu in tam so ga ustavila daljša obdobja pokrivanja. Eno od teh, je prizadelo tudi večino pilotov, ki so že odleteli obratni točki Kriška gora, Možjanca, ostalo pa je še Kališče, Šenturška in cilj. Zaradi pokrivanja je Kališče uspelo obrniti le približno 15 najhitrejših, ostali pa smo pod Kališčem vrteli negativno nulo do 'podna'. Zmagovalec je bil Jurij Vidic. V nedeljo smo se ob šibkem JZ spet potili na Krvavcu, disciplina pa Stol, Dobrča, Bled in cilj pri Begunjah. Ground start, ki nikakor noče izginit iz nabora Ratitovca. Upam le, da ne bo kdaj botroval kakšni nepotrebni nesreči, sam so nekateri starti ob takem začetku tekme vse prej kot zgledni. Razgled iz hotela na Krvavcu je pa bojda spektakularen. kaj čmo, smo pač sodobni gladiatorji, ki marsikatero neumnost ušpičimo za boljšo 'gledanost'.
Pot do Stola prek Dobrče ni bila pretirano zahtevna, je pa preskok iz Begunjščice na nazaj na Dobrčo pomenil veliko težavo vsem, razen vodilni grupi. Le te ja pokasirala interval dviganja pod bazo na severni strani, medtem ko smo naslednji morali čakati na naslednjo možnost tudi do 2 uri. Tomi je baje napadal 6-7 x, jaz in še ene par drugih, pa smo šli uporabili tehniko centrifuge (kot jo je poimenoval Čopi). To pomeni, da te Dobrča splahne na Sv. Petra, od tam se z vetrom splaziš pod kiklo Begunščice in nato zdrsaš na vetru do vrha, kjer vzameš zalet in se na silo prebiješ na Dobrčo. Pa še veliko sreče moraš imeti. Cilja ni dosegel nihče, saj se je od Bleda letelo v močan veter. Zmagal je Hrvat Hrgetič, ki je pristal 1,5 km pred ciljem.
Skupni zmagovalec je postal Primož Suša (Avax SR7), drugi Klemen Peljhan (Boom 5) in tretji Gašper Prevc (Magus Proto).
To je zaenkrat vse, podrobnejše rezultate pa si oglejte na uradni strani tekmovanja.
Fotografije na DJP CUmulus