Zmanjšanje tveganja pri prostem letenju

Prosti letalci smo izpostavljeni številnim tveganjem. Z določitvijo največje nevarnosti lahko na drugih področjih povečamo svoje varnostne rezerve. Z ogledom elementov tveganja po vrsti  vreme, krilo, oprema, lokacija letenja, sposobnost in znanje  upamo, da bomo podali nekaj vpogleda v možnosti zmanjšanja tveganja pri letenju.

Včasih nas mika letenje v manj idealnih pogojih. Če uspete določiti, kje se na izbrani dan skriva največje tveganje, lahko mirno presodite situacijo in sprejmete previdnostne ukrepe na način, da povečate varnostne rezerve v ostalih segmentih. Spodaj je znan znanstveni diagram. Naredite X, kjer mislite, da se trenutno nahajate v posameznem segmentu, ki predstavlja določen vir tveganja.

Ideja je zmanjšati število tveganj, ki vodijo v območje belega obroča, kjer vas pred nesrečo ščiti le sreča. Če želite leteti varno, poskusite v vsakem segmentu doseči »zeleno luč«, tako da poiščete načine za zmanjšanje posamezne nevarnosti, preden se leta poveča preblizu k središču.

Običajno lahko obvladujete eno tveganje hkrati, ko pa dve ali tri konkurirajo med seboj, postanete hitro preobremenjeni. S preučitvijo posameznih segmentov v zaporedju odstavkov upamo, da bomo razjasnili, kako ohraniti dober varnostni nivo.

Zmanjšanje tveganja: Vreme

Ne glede na količino izkušenj vas lahko nenadno slabo vreme spravi v zadrego. Vreme predstavlja najpomembnejši element tveganja.

Prva stvar, ki jo lahko storite, da bi aktivno omejili tveganje je, da preučite vremensko napoved. Sliši se preprosto, vendar vam leta da predstavo, kaj lahko pričakujete. Recimo, da vremenska napoved napoveduje, da bo zjutraj prišla hladna fronta, veter pa se bo nato obrnil za 180° in okrepil do 50 km/h. Če se dan prične s šibkim vetrom 10 km/h, že zvonijo opozorilni zvonovi: bolj kot bo vreme spremenljivo, večje bo tveganje, saj bosta napoved in vaša lastna presoja na vzletišču manj natančni.

Pomembno je preučiti napovedi za jadralce, saj so napovedi za običajne ljudi podane za nivo tal. Kar moramo zvedeti je, kakšen je pričakovani veter na višini hriba in višje. Ko dan napreduje in termika meša zračno maso, se lahko veter iz višjih plasti spusti v spodnje, tako da vsak močnejši veter pod 1000m nad terenom že predstavlja nevarnost.

Če se veter na višini opazno razlikuje od vetra pri tleh, pričakujte turbulenco zaradi mešanja. Takšni dnevi so običajno varnejši pozneje v dnevu, ko je mešanje že pripomoglo k normalizaciji vetra.

V Veliki Britaniji na primer je zrak zaradi vse okoliške vode in mokrega podnebja dovolj vlažen, da se tvori oblak že ob najmanjšem dviganju zraka. Ko je nebo modro (brez oblakov), to običajno pomeni, da je zračni tlak visok in zračna masa se spušča. Ta postopek zrak ogreva in nastaja temperaturna inverzija. Običajno takšen dan ne predstavlja posebnega tveganja, je meglen in ni zelo spremenljiv, vendar lahko prisotnost inverzije povzroči, da se nižinski veter okrepi nad višjimi legami. Če je povsem sončno, pa lahko pričakujete ozke stebre z izrazitim striženjem na robovih (ostri, razbiti robovi).

Nizek tlak vodi do konvergence in dviganja zraka. Čeprav je to dobra novica za letalce, je dobro, da je nekje blizu oblakov prisotna rahla inverzija, ki ustavlja dviganje, sicer lahko vertikalni razvoj postane izjemen. To vodi do kumulonimbusa s povezanim tveganjem prekomernega dviganja, sunkovitih front in dežja. Dnevi z nizkim tlakom so bolj spremenljivi.

Sončen dan z nizkim tlakom bo botroval močnemu segrevanju podlage in pričakovanimi širokimi stebri z oblaki v notranjosti, ki bodo prejemali močan veter z morja. Na ravnicah to običajno predstavlja le zmerno tveganje, vendar vas v času kosila že lahko ujame, če še vedno vijugate v hribih na vetriču. Pripravite se na hitro spremembo smeri in moči vetra.

Vsaka vremenska fronta bo prinesla spremembe in navadno veliko oblakov. Najbolje je leteti po tem, ko fronta preide področje.

Dež sam po sebi predstavlja tveganje. Nevarno je leteti z mokrim krilom, padavine pa močno ohladijo zrak, ki spodaj ustvari piš. Ko leta udari ob tla, vas lahko ujame v neugoden položaj.

Preden se odpravite na hrib, preučite poročila o vetru, in to storite ponovno, ko na hribu spremljate, kako hitro se stvari spreminjajo.

Ko ste na hribu, si pomagajte z vetrno vrečo ali trakcem. Če se giblje iz ene strani na drugo stran, je veter spremenljiv, kar poveča tveganje za turbulenco.

Če veter piha npr. med 10 in 30 km/h, bo tveganje za turbulenco večje, kot če recimo piha enakomerno z 20 km/h.

Določite povprečno smer vetra. Čim bolj je enakomerna (pravokotno na linijo grebena), več težav boste imeli s prodiranjem stran od hriba in večje bo tveganje, da vas odpihne za greben. Če veter piha iz strani, je tveganje, da vas odpihne za greben manjše, vendar je tveganje za turbulenco večje.

Moč vetra je bistvenega pomena – močnejši kot je, manj drugih tveganj lahko sprejmete, ker gredo stvari lahko zelo hitro narobe.

Torej če na grebenu piha močan in ustaljen veter, je lahko tveganje srednje veliko, če pa je bil predhodno napovedan šibak veter iz druge smeri, torej precej spremenljiv, je nevarnost velika. Če imate zmerno sunkovit veter, boste morda lahko leteli, če leta piha naravnost (srednje tveganje), če pa piha prečno, bo tveganje veliko.

V takšnih razmerah »v rdečem področju« si ne morete privoščiti, da bi v rdečem področju imeli še kakšno drugo tveganje. Prvič na vzletišču? Raje ne leteti. Novo krilo, morda celo v višjem razredu? Raje pojdite vaditi na tleh. Če pa je to vaše lokalno vzletišče, ki ima varno topografijo in ste vešči letenja s svojim krilom, vse ostalo pa je v »zelenem segmentu« in se lahko osredotočite le na en sam tvegan element, pa se tako odločite za letenje v srednje rizičnih okoliščinah (močan veter), vas neljube kombinacije presenečenj ne bodo ujele.

Pazljivo spremljajte vremenske napovedi in preučite, kako so se lete razlikovale od razmer, ki ste jih dejansko doživeli, ko ste prišli na vzletišče in med letom.

Zmanjšanje tveganja: Krilo

Poskusite izbrati krilo, ki ga boste obvladovali ves čas, ne le v idealnih pogojih. Za jadralne padalce je razred EN koristno vodilo, vendar leta ne govori o tem, kako stabilno je krilo, le na kakšen način se po zapiranju sestavi, tipično brez posredovanja pilota. Krila, ki so na vrhu v svojem razredu, imajo običajno slabšo pasivno varnost. Tu je dobrodošel dober nasvet inštruktorja – nekoga, ki vam bo znal priporočiti opremo, primerno vašim letalnim sposobnostim.

Krila EN-A so idealna za pilote, ki so v zraku nervozni, pogosto letijo v nemirnih razmerah ali so v prvem letu letalne kariere. Takšna krila dajejo omejene povratne informacije, njihov odziv je dušen in enostaven, vodenje je umerjeno. Njihovo zmanjšano drsno razmerje in hitrost letenja pomenita, da letenje z njimi traja malo dlje, vendar vas hkrati, medtem ko raziskujete okolico, ne bodo silila v učenje novih in razburljivih stvari o jadralnem padalu. V celoti se lahko osredotočite na svoje odločitve pilotiranja. Zaradi tega lahko nudijo ugodje brez stresa pri dolgoletnem letenju, še posebej, če radi potujete.

Krila EN-B so primerna za pilote, ki so pred kratkim opravili izpit. V najboljšem primeru z vsaj 10 urami naleta. Če ste začetnik v preletih ali je letenje vaš hobi, potem je to razred, v katerem bi morali biti. Potrebovali boste 150 ur, preden začnete uporabljati ves potencial takega jadralnega padala. Prav tako boste ohranili največjo vrednost pri nadaljnji prodaji, če razmišljate o menjavi v prihodnosti. To je krilo, ki vam bo odpustilo marsikatero napako in kljub temu letelo naprej. Preden krilo nadgradite, morate opraviti varnostni tečaj izrednih situacij v zraku, se udeležiti nekaj družabnih tekmovanj in opraviti veliko preletov.

Krila EN-C so primerna za redne, kompetentne pilote s 75urnim letnim naletom v termičnih razmerah. Če je letenje vaš glavni šport, letite vsak konec tedna, pogosto letite prelete in imate v žepu nekaj let letenja brez incidentov, potem bi to lahko bil vaš razred. Nepravilno pilotiranje v izrednih razmerah lahko upočasni okrevanje takšnega padala, zato priporočamo tečaj izrednih postopkov in redno vadbo različnih manevrov (wingoverji, spirale, stranska zapiranja…).

O krilih iz razreda EN-D  razmišljajte le, če v termičnih pogojih letite vsaj 100 ur na leto in imate naraven občutek za letenje. Povečanje zmogljivosti v primerjavi z zmanjšano varnostjo postane vprašljivo, opazno korist pa lahko dobite le, če ste sposobni leteti dolgo, pod živahnim krilom in na polni hitrosti.

Za obvladovanje tveganja pri izbiri krila si izberite krilo enega razreda pod maksimalnim, za katerega mislite, da ste ga še sposobni leteti. Z znižanjem razreda navzdol boste tveganje krila dobro postavili v zeleno cono, kar vam bo omogočilo letenje v zahtevnejših pogojih in raziskovanje novih področij ob hkratnem ohranjanju zdrave meje varnosti, saj tveganje krila ne bo zašlo v kombinacijo z drugimi tveganji.

Poceni krila so pogosto vzrok, da so piloti podvrženi visokemu tveganju. V višjih razredih je vrednost krila pri nadaljnji prodaji neugodna in pogosto lahko naletite na »dobro kupčijo«. V kolikor krilo ne prihaja od uglednega/poznanega prodajalca in z nedavnim poročilom o pregledu, se nakupu raje ognite. Preden z Ebaya (ali Bolhe pri nas) kupite nekaj poroznega, se vprašajte, če ni vredno odšteti nekaj več in s tem preprečiti tveganje letenja?

Upoštevati je treba še nekaj drugih vidikov.

Čeprav ljudje radi navajajo največjo hitrost svojega jadralnega padala, je uporabna hitrost navadno nižja in se poslabša v turbulentnih razmerah, zlasti pri visoko zmogljivih modelih (ker se preveč bojite, da bi leteli pospešeno). Preden se v zrak podate s svojim zaupanja vrednim EN A, vsekakor kritično ocenite letalne sposobnosti vašega jadralnega padala, sploh v močnih razmerah. Če je zrak umirjen, lahko vitkejša padala izkoristijo vso hitrost in lahko letijo, ko z EN A ne boste mogli. Nekatera krila so morda tudi bolj obremenjena. Imeti počasnejše krilo lahko pomeni tudi večje tveganje. Še vedno velja staro pravilo: bolje si želeti v zrak, kot biti v zraku in si želeti biti na tleh!

Obremenjenost krila vpliva na stabilnost in hitrost, s tem pa tudi na tveganje. Z vso opremo na hrbtu stopite na tehtnico in se prepričajte, da ste v mejah predpisane obremenitve vašega padala. Premajhna teža navadno vodi v bolj neprijetno izkušnjo kot prekomerna teža (dobivate več zapiranj padala, več guganja in hitrost letenja bo nižja). EN certifikat za vaše krilo velja le znotraj predpisane obremenitve.

Če je vetrovno, lahko tveganje krila zmanjšate z dodatnim balastom. Če preizkušate novo krilo in veste, da ste na spodnji meji teže, morate leteti v šibkejšem vetru, kot bi sicer še smatrali za ugodne razmere.

Način, kako zlagate krilo, vpliva na njegovo varnost, saj ko se postara, morda ne bo več imel popolne oblike profila. Priporočamo, da padalo zlagate z uporabo koncertina vreče. Če zlagate vlažno padalo ali za dalj časa, se prepričajte, da se dobro zrači. Če je krilo mokro in mu ne pustimo, da se posuši, se lahko na tkanini in nitih razvije plesen in gniloba.

Starost krila vpliva na tveganje, ker tkanina s starostjo in izpostavljenostjo UV degradira, ta učinek pa še poslabša abrazija, slan zrak, slabo zlaganje in dolgotrajno skladiščenje v omari pod stopnicami. Vlaga lahko povzroči, da se ovoji vrvic ob izsušitvi skrčijo, kar je izraziteje na neobremenjenih zadnjih vrvicah, zaradi česar krilo počasneje leti in pod visokim vpadnim kotom, bližje točki popolnega zastoja (stall).

Nekatere od teh stvari s prostim očesom niso vidne, zato so redni pregledi bistvenega pomena pri upravljanju s tveganjem. Preglede priporočamo v skladu s proizvajalci.

Pred vsakim vzletom preverite stanje padala. To je preprost način, kako tveganje ohraniti v zelenem področju – ena stvar manj, za katero bo treba skrbeti.

Zmanjšanje tveganja: Oprema

Tu preučujemo različne vidike vaše letalne opreme. Zmanjšanje tveganja zaradi opreme je preprosto: nadgradite toliko elementov opreme, kot si jih lahko privoščite.

Sedež s certificirano zaščito hrbtišča je absolutno obvezen del opreme, najbolj zanesljiv je sistem protektorja s peno, ki se uporablja od sredine 90ih let. Lahki potovalni sedeži z zračnimi blazinami so zasnovani, da ublažijo le en trk in šele ko so povsem napihnjeni. Upoštevajte tudi, da je na vzletnem mestu po zgrešenem vzletu, posebno na skalnatem terenu tveganje večje, ker bo med vami in tlemi manj materiala. Hibridne zasnove navadno združujejo prednosti obeh različic: pazite na sistem za prednapihovanje protektorja oz. vgrajeno peno, da bo pasivna varnost zagotovljena.

Sedeži prispevajo k varnosti na več načinov. Dober dizajn zagotavlja najboljše razmerje med udobjem, varnostjo in občutkom. Vaša prsna vez mora biti nastavljena na priporočenih 42 cm med karabinoma (oziroma to preverite v navodilih) ali pa boste deležni povečanega tveganja za navitje. Upoštevajte, da je razdaljo med karabinoma težko izmeriti, če niste v letečem položaju. Za izboljšanje stabilnosti je vaš položaj telesa prav tako pomemben. Zato po nakupu novega sedeža vztrajajte z nastavljanjem, da boste sedež resnično optimalno nastavili.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov tečajev izrednih postopkov letenje z ležečimi sedeži povečuje tveganje, da vas bo navilo. Vendar je to sporno, saj večina pilotov v odprtih sedežih leti s počivalniki in se tako postavlja v enak položaj. V obeh primerih je najbolje, da v močnejši turbulenci sedete pokonci, tako da bo v primeru zapiranj padala vaše telo lažje sledilo gibanju letega.

Dobra čelada zmanjšuje vaše tveganje, vendar a starostjo izgublja na moči, še posebej, če se v lupini pojavijo razpoke. Ker je vsaka zasnova čelade usklajena z drugačno obliko glave, se prepričajte, da ste izbrali popolnoma primerno. Prepričajte se, da je ni mogoče enostavno potegniti z glave – morda boste presenečeni, če potegnete za bradnik. Čelada s polno zaščito obraza nudi maksimalno zaščito, vendar so številne čelade odprtega tipa še vedno certificirane in nekoliko lažje ter zmanjšajo velikost vaše opreme, saj se lepo prilegajo na vrh zloženega padala. Najboljša čelada je vsekakor tista, ki vam ostane na glavi.

Če letite z običajnimi pohodniškimi čevlji, razmislite o nadgradnji na čevlje za jadralne padalce, ki vsebujejo zaščito proti udarcem, so lahki in vodoodporni. Ponujajo dodatno podporo gležnjev, ki pomaga pri trših pristankih in je uporabna na gorskem terenu. Imajo tudi zaprta ušesca vezalk, tako da ni nevarnosti, da bi se vam ob vzletu vanje ujele vrvice.

Rezervna padala rešujejo življenje, vendar tveganja ne zmanjšamo z nakupom. Če želite zmanjšati tveganje, se morate naučiti, kako jih uporabljati, in jih letno prelagati. Vsako leto se ponekod izvajajo tečaji za izmet in prelaganje rezerv: preverite koledar dogodkov za tečaje v vaši bližini. Razmislite o novih vodljivih modelih rezerv, ki močno izboljšajo vaše možnosti pristajanja.

Za nekatere rezerve se v tečajih izkaže, da se ne odpirajo dobro, običajno zaradi zlepljenih trakov za pritrditev, nerodnih modelov sedežev ali zaradi napačne vstavitve rezerv v sedež. Napake pri zlaganju so manj pogoste, vendar vseeno poudarjamo potrebo po razumevanju rezerve, preden lahko leta deluje za vas in ne proti vam.

Ko imate rezervo v sedežu, pred vzletom preverite varnostne zatiče. Nenamerna odpiranja rezerve so tvegani trenutki, ker boste prisiljeni pristati na stvareh. na katerih niste želeli pristati.

DHV je izvajal študijo o različnih ležečih sedežih in kritiziral namestitev ročaja za izmet rezerve. Bodite prepričani, da veste, kje je vaš ročaj! Med vsakim letom vadite dostop do ročaja, da gib postane povsem naraven.

Ne pozabite na stanje svojih karabinov! Sčasoma prihaja do utrujenosti kovine. Čeprav so okvare karabinov redke, morate preveriti, ali so dotrajani ali videti obrabljeni. Sistem karabinov za hitro odpenjanje in/ali nožek za rezanje gurten je bistvenega pomena pri letenju v tandemu in priporočljiv, če izvajate prelete v vetrovnih območjih. Če vas vleče po neugodnem terenu, je zelo pomembna možnost odstranitve krila, medtem ko ostanete znotraj zaščite sedeža.

Radijska postaja pomeni, da lahko skupno znanje delite in sprejemate opozorila drugih pilotov v vaši bližini. A v žepu je precej neuporabna. Prepričajte se, da je pripeta v dobro nameščeno torbico, da je antena med letom navpična in se ničesar ne dotika. Najboljše mesto je v žepku, pritrjenem na dno vašega karabina.

Popolnoma napolnjen mobilni telefon je ključnega pomena, vendar razmislite, kam ga boste pospravili. Stranski žep sedeža se lahko ob trku zmečka. Žep na prsih ali rokavih na jakni je bolj zaščiten in dostopen. Na pametnem telefonu lahko z aplikacijami, kot je npr. Google Latitude ali Flysafe, delite svojo lokacijo s prijatelji. To olajša iskanje padlih ali izgubljenih pilotov.

Satelitski GPS oddajnik, npr. SPOT ali Garmin InReach, omogoča sledenje tudi kadar raziskujete zunaj pokritosti mobilnega omrežja in reševalce lahko pokličete s preprostim pritiskom na gumb SOS. Če letite v divjini, s tem močno zmanjšate tveganje.

GPS je koristno orodje pri preletih, saj vam zagotavlja nenehno informacijo o hitrosti nad tlemi, kar zmanjšuje tveganje, da vas odpihne za greben v vetru, ki ga niste predvideli. Nepogrešljiva je tudi naprava za navigacijo po zračnem prostoru in morda FLARM, saj zmanjšuje verjetnost trka z letalom.

Tu je nekaj glavnih točk, ki jih morate upoštevati. Obstaja veliko majhnih stvari, ki zmanjšujejo vaše tveganje v zvezi z opremo. Z malo premisleka in priprave lahko svoj komplet opreme izboljšate, tako da boste na hrib prispeli z manjšim kumulativnim tveganjem in večjo rezervo varnosti.

Ne pozabite opraviti vsakodnevnega pregleda opreme, da omejite tveganje, ki ga predstavlja vaša oprema ali manjkanje lete.

Vir: Reduction risk for free flyers; Flybubble, 2013
Prevod: Jernej Bodlaj