Simulacija izmeta reševalnega padala na zip line-u

01.06.2018

Avtor: Filip Križman, Polet Nova Gorica

V soboto zjutraj sedmega aprila smo se zbrali klapa iz kluba Polet Nova Gorica in se skupaj odpeljali v Posavje na izvedbo simulacije izmeta reševalnega padala. Idejo je že pred več kot mesecem dni dal Rok in glede na zanimanje je bilo interesentov sprva za napolniti en kombi, a jih je večina zaradi obveznosti zadnji trenutek odpovedala. Tako smo ostali samo štirje.

Ker smo se dogovorili, da pred simulacijo odletimo še na Sv. Planini, smo se odpeljali direktno na pristanek, v Europark pod športnim letališčem v Zagorju. Med čakanjem smo si podrobneje ogledali pristanek, ki je z nekega vidika kar zanimiv. Pristanek je namreč plato pod stezo športnega letališča, če se lahko tako izrazim in je zato potrebna previdnost pri pristajanju, predvsem, da ne pride do srečanja z motornimi športnimi letali v zraku. Ob platoju je še manjše jezerce in otroška igrala, zgrajena v obliki ladje starogrških Argonavtov. Plato je sicer lepo urejen in več kot dovolj velik za pristanek.

Dušan nas je na poti na vzletišče opozoril na visokonapetostni daljnovod, kateri prekriža dolino v Potoški vasi. Zanimivo, da se na satelitskih posnetkih »Google maps-a« daljnovoda sploh ne vidi. Vzletišče Sv. Planina je čudovito. Travnato in mehko s pogledom na jugozahod. Pod vzletiščem leži dolina s Potoško vasjo. Dalje je viden pristanek in jezerce ob njem, naprej pa mesto Zagorje ob Savi. Malce na jugu iz doline moli visoki dimnik termoelektrarne Trbovlje in za njim hrib Kum z antenskim stolpom.

Pomlad je še zgodnja in temu seveda tudi primerna termika. Na vzletišču se občasno pojavi vetrič iz doline, kateri se meša z vetrovi vzhodnika v višinah. Malce smo skeptični glede vzleta. A ptica, ki zajadra nad vzletiščem, nas pomiri, termike vsekakor ne manjka. Mene in Primoža, kot začetnika, malce skrbi ali bova sploh priletela do pristanka, saj imava oba počasni šolski padali, a nas Dušan pomiri, da se do pristanka z lahkoto pride.

Rok in Irena vzletita v tandemu in takoj najdeta dviganje na desnem pobočju od vzletišča. Nato vzletiva še Primož in jaz. Takoj dobim dviganje. Nad grebenom naredim nekaj zavojev v dvigajočem stebru zraka, tako da pridobim višino in se odpravim na naslednji greben nad Potoško vasjo. Dviganja tam ne najdem in odletim naravnost proti pristanku, sicer malce že adrenalinsko nizko čez daljnovod in jezerce. Pospravimo krila in se odpeljemo v vas Slivno na simulacijo izmeta rezervnega padala na Zip line v pustolovski park Geoss.

Kaj je Zip line? Žična drča ali tudi žic-drča, tirolska žičnica, spuščalka, tirolska prečnica, leteča lisička (dobesedni prevod iz flying fox) je vrsta žičnice, ki deluje le s pomočjo težnosti. V osnovi jo sestavljata jeklenica, napeta med dve točki pod naklonom, in škripec, na katerega je obešeno breme, ki se spušča od višje točke vpetja proti nižji. Priprava se uporablja za premoščanje težko prehodnih predelov in se je prvotno uporabljala predvsem za potrebe spravila lesa iz strmih ali neprehodnih gozdov, za dostavo gradiva in dobrin, ter nenazadnje tudi ljudi. Med drugim v gorništvu, pri raziskovanju težko dostopnih tropskih gozdov, v zadnjem času pa se je žic-drča uveljavila kot priljubljena sestavina pustolovskih parkov, kjer ponudniki storitev tekmujejo v hitrosti in dolžini spusta, največkrat gre za večje višine in osupljive prizore. V pomanjšanem merilu se žična drča uporablja tudi kot otroško igralo. Vir:sl.wikipedia.org

No, za tiste ki še ne veste, Zip line se lahko uporablja tudi za simulacijo izmeta reševalnega padala. Dušan nam na startu poda kratka navodila o vpenjanju in sestopu iz Zip line-a ter o načinu izmeta. Začnemo s spusti. Na Zip line se enostavno vpnemo s sedežem direktno na škripec. Ko Dušan v daljavi da znak, se spustimo in po približno stotih metrih, po prehodu mimo dveh jablan, nad travnikom izvedemo manever izmeta reševalnega padala. Ko se reševalno padalo odpre (nekaterim tud ne), nas Mitja potegne nazaj do najnižje točke nad travnikom, kjer izvedemo sestop z vrvi s pomočjo lestve.

Posebna izkušnja za vse

Vsak od nas je pri simulaciji izmeta doživel svojo izjemno izkušnjo ali vsaj dobil delček občutka, kaj se v taki situaciji dogaja. Posebno izjemno izkušnjo pa sem doživel sam, zato so me tudi prosili, naj napišem ta članek. Vse skupaj se je seveda začelo z mojo napačno predstavo, oziroma kratko malo pomešal sem dve metodi izmeta. Naj najprej opišem za kateri dve metodi izmeta gre.

Metoda 1. Za to metodo sem prejel navodila že v šoli letenja pri Damjanu Preglju.

Postopek: Takojšen izmet brez oklevanja z vso močjo v stran.

Prednost: Nemudoma izvlečemo rezervo in prihranimo vsako sekundo izgube višine.

Slabost: Potrebno je več moči.

Metoda 2. Drugi način izmeta sem prejel neposredno na dan simulacije.

Postopek: Izmet izvedemo naprej predse z vsaj enim nihajem.

Prednost: pri izmetu paketu reševalnega padala z enim nihajem damo večjo moč in možnost hitrejšega odpiranja, če je seveda nihaj pravilno izveden.

Slabost: z nihajem izgubljamo dragocen čas. Nihaja nam lahko ne uspe izvesti.

Moja izkušnja

Normalno, kot vsi, sem tudi jaz štartal po predhodnih navodilih. Na štartu se vpnem, počakam na signal Dušana in gremo! Škripec postopoma pospešuje, začne me počasi vrteti v levo. Ročice ne držim, hočem da jo dobim, ko bo čas za to. Čakam, da se pripeljem mimo dreves, kjer je dogovorjeno da se izvede izmet.

Ko se pripeljem do dogovorjene točke, sem že obrnjen za 180 stopinj in se peljem vzvratno. Potegnem ročico, z lahkoto izvedem en nihaj kot smo se dogovorili in paket z rezervo poleti predse brez, brez odpiranja!!! Glej ga zlomka! Še enkrat, poskusim z nihajem in izmetom. Nič!!! Paket se kar  noče odpreti!!! Ves začuden in šokiran se čudim in sprašujem, kaj je narobe. Je bilo reševalno padalo nepravilno nameščeno? Kaj je narobe? Začnem celo razmišljati o Damjanu, da ni pravilno namestil reševalnega padala! Med tem razmišljanjem pa paket še kar držim v roki!!! Kolegi pod mano pa ves ta čas kričijo: »Spusti ročico!!! Spusti!! Joj! Spusti jo že enkrat!«

Logično. Ročice nisem spustil, posledično se paket, oziroma reševalno padalo, ni odprl.

Zakaj se mi je torej to zgodilo? Kot sem že omenil, sem ob prihodu v šolo letenja prejel navodila za izmet reševalnega padal po metodi 1. Od takrat dalje sem pri vsakem letu tudi to metodo izvajal v glavi. Pri vsakem letu sem se že skoraj rutinsko dotaknil ročice za izmet reševalnega padala in virtualno v glavi simuliral izmet. Treba je vedeti, da sem to počel skoraj dve leti. Simuliral v glavi metodo 1. Ko sem prišel na Zip line, sem prvič v življenju slišal še za metodo 2. Ta metoda se mi je v tistem trenutku zdela v redu in boljša od metode 1, zato sem se odločil, da jo bom izvajal. Sedaj, ko gledam nazaj, vidim, da sem prvo napako naredil že tukaj. Ostati bi moral pri prvi metodi. Ne zato, ker je metoda dve napačna, ali nepravilna, z njo je vse v redu, samo napačno sem jo razumel, predvsem pa je nikoli je nisem simuliral. Ne vem, zakaj sem si predstavljal, da mi bo rezervno padalo po drugi metodi kar izstrelilo iz paketa s pomočjo sunka generiranega iz nihaja. In še to! Posledično s takim razumevanjem se mi je zdelo logično, da ročica ostane v roki. Neverjetno. Cela kaskada napačne interpretacije.

No, hvala vesolju, je bila to samo simulacija in dobra izkušnja. Ker je seveda paket ostal zaprt, sem lahko izmet še enkrat ponovil. Tokrat uspešno.

Zaključek

Ta članek bi rad zaključil predvsem z enim nasvetom. Vadite samo po eni vaši izbrani metodi in izkoristite menjavo rezerve s simulacijo izmeta na Zip line-u. Zdi se mi tudi, da bi bilo takšno simulacijo dobro vključiti v šolanje novih pilotov. Hvala še Roku za prevoz in organizacijo izleta, Ireni in Primožu za dobro družbo, Mitji za pomoč ter Dušanu za vodenje in organizacijo simulacije izmeta. Video: http://tiny.cc/ZipLine