Izmišljena zgodba: Gremo na prelet

Uf, že dva dni se nisem pojavi na XCGlobe-u tam gor na vrhu razpredelnice. V zadnjih dveh tednih je bilo vreme za letet bolj slabo, samo pet ali šest dni za prelete, ostalo sem pa itak kombiniral z letenjem s kratkimi leti na novih vzletiščih. Na lestvici sem bil štirikrat prvi in trikrat drugi. Ko sta bila super dneva, sem pa potegnil špuro do koder je šlo, tako da mi ostali niso segli niti do kolen, vendar mi je ta idiotski program napisal, da je bila groba kršitev zračnega prostora in mi ni dal točk.

Pravijo nekateri, da bi naj v vsakem tekmovanju tekmovali po nekih pravilih, ki se bi jih naj držali. Ne vem, kdo si je izmislil tiste cone zračnega prostora. Zrak ja ne more biti od nikogar, pa čeprav si v Sloveniji vsi povprek vse lastijo in kradejo zase. Zrak je naš, ne more imeti več pravic tisti, ki sedi v kabini in se vozi na motor.

Pravijo nekateri, da bo ob kakšnem večjem incidentu prišlo do zelo velikih omejitev in prepovedi. Saj nas je veliko, naj ostalim spremenijo vozne rede in koridorje, kjer letijo. Katerih je več? Zaradi tistih nekaj potnikov bodo pa že leteli višje in malo bolj naokoli. Jaz sicer ne letim z letalom, me je strah letenja, najbolj vzleta in pristanka. Enkrat sem se sicer že peljal iz Brnika do Dubrovnika. V zraku sem imel malo boljši občutek, naj bi bilo bolj varno, tukaj itak pilotu pomagajo računalniki in kontrola letenja.

Kaj mi bodo govorili, jaz uživam v mojem hobiju. Vsak dan zjutraj in zvečer po eno uro porabim za analizo odletenih letov in komentarjev na lete. Prižgem si cigareto, pijem kavico in uživam. Preštejem nove všečke in komentarje, ki sem jih dobil in uživam. Ko sem zadovoljen, ruknem tudi 0,3.

No, in kam bom odšel danes? Seveda na Ambroža, dan bo pravi spomladanski, dobra termika. Karavanke bom odletel, pa fino bi bilo malo proti Štajerski pogledat, če bo še ostalo kaj od dneva. Ubogi reveži v ZDA, pa še kje drugje, ki se morajo do prvega vzletišča peljati 200 km ali še več. Sem naj pridejo živet, tukaj v naši deželi lahko poletiš skoraj povsod praktično iz svojega dvorišča. In ko je pravi dan naviješ do konca, dokler gre, potem pa juriš na tapravi prelet.

Dan kaže zelo dobro, ura je enajst, pa že lepo »dela« na štartu. Se pozna, da je bil včeraj še sever, je danes dober gradient. Na Krvavcu navijem malo več, da bom kar preko Potoške prišel na Zaplato. 2500m bo dovolj, odpeljem in kmalu sem mimo Zaplate na Kališču. Tu gre vedno gor, gremo do konca! Opa, je že čez tri jurje, pa še kar lepa petka gor. Prelepo za iti ven, tudi ko že grem, še kar dviga.

Preko Kriške gore kar naravnost v Dobrčo, steber spet odličen, zdaj pa gremo do konca, da do Jesenic ne bo treba več popravljati. Malo gledam naokoli, le zakaj sta Miha in Franci nabrala samo do višine Stola in peljeta naprej? Pa še nekaj jih je tako nizkih. Ja, fantje, saj nimate pojma kako se suče v stebru! 3200m bo že menda dovolj, no, dajmo še kakšen meter. Menda se spuščajo tu preko avioni iz severa, zdajle sigurno ne bo nobenega. Ko sem se v začetku meseca pobiral nad Kriško goro, sem tu videl enega precej nizko. No, saj imam rumeno coto, to se ja vidi na daleč, bo že zavil malo naokoli.

Proti Kranjski gori ne bom silil, bo lahko tam kar precej dolinskega vetra. Raje obrnem pri Kepi, bom šel še dlje proti vzhodu pogledat nazaj grede. Vseskozi nazaj se vozim preko 2500, vmes navijam preko tritisoč in že sem spet na Krvavcu. Ura je tri, dneva je še nekaj ostalo. Preskok na Veliko planino, ki lepo »prime« in preko Črnivca na Menino planino. Na katerem zemljevidu so že bile narisane tiste smrtne glave za celo področje tja proti Savinjski dolini? Če bom samo do 300 metrov nad terenom, kot se zahteva, me bo splaknil značilni dolinski vzhodnik. To se pa ne grem, saj gre še lepo čez 2000 m. Vransko in Dobrovlje so že tu, višina še preko dva jurja, poskusimo še proti Gori Oljki. Ta bolj slabo prime, letalnega dneva bo počasi konec. Bo treba priti danes še domov, zato zavijem na jug bližje k avtocesti. V Šentrupertu zadovoljno zlagam opremo, ura je pet popoldne. Nekaj zaslišim nad glavo, pa saj ne more biti res, ko pogledam navzgor. Iz severovzhoda preko Braslovč in naprej na jugozahod proti Sveti planini ter na koncu preko Dolskega na Brnik se spušča jeklena ptica. Višino nad mojo pozicijo ocenim na približno 1500 metrov nadmorske višine. Pred pol ure sem dvakrat v zraku prečkal to linijo na podobni višini.

So mi zadnjič kolegi jadralni padalci govorili, kje vse so jih že videli leteti. Nad Vipavsko dolino na 2300m, pa od Lisce proti Kopitniku in Kumu se spuščajo v pristanek že na dveh jurjih. Da ne govorim o Pilatusih, ki baje trenirajo v začrtanih rutah, pa o navadnih motornih avionih, katerim so začrtali letenje na približno 1500 metrih čez Laško in Trebnje ter naprej proti morju. Ja, kako pa naj potem mi letimo? A so neumni? Kako naj naredim prelet preko Slovenije, saj to je kršenje človekovih pravic, da nam to ne dovolijo.

Pa saj vse to skupaj ni pomembno. Meni se ne more pripetiti kakšna nevšečnost, saj je odstotek za kakšno srečanje zelo majhen. Jaz sem as, naperem vse, pojma nimajo, še posebej ne, kako se navijajo stebri. Zvečer in jutri bom zopet užival v všečkih in čestitkah. Če bo tale moj let spet na koncu lestvice z nič točkami sploh ni važno, glavno je, da vidijo vsi, kdo je pravi in neustrašni pilot. Tisti trije, ki bodo pod komentarje napisali kakšno kritiko glede kršenj, so pa itak nevoščljivci in piloti brez »jajc«. Sem našel na OLC, da so tudi kršili predpise, saj so enkrat leteli na 1900 metrih, kar je 100 metrov več, kot je bilo tam dovoljeno v G prostoru. Pa potem nekaj še razlagajo, da je pri njih šlo za malenkostno letenje v E prostor, ki ga prosti letalci lahko uporabimo le izjemoma ob predhodni napovedi in odobritvi s strani kontrole letenja. Meni pa kar napišejo, da letim v D prostoru, kjer so pravila instrumentalnega letenja in tam letijo «tapravi« avioni ter da bodo zaradi mene in meni podobnih vsi trpeli posledice. Res pravi idioti.

Pa nič zato. Jutri je spet dober dan. Bo treba zgodaj od doma, gremo letet na Hrvaško, vzleteli bomo iz Ivanščice. Tendenca je severovzhodna, kot ponavadi bo šlo zopet na 3000 m, z vetrom gre pa iz vsakega stebra kar daleč. Slovenija bo v malem prstu, enkrat nam jo bo uspelo preleteti čisto do zahoda.

Naj bo dovolj, grem hitro pogledat všečke in pohvale za današnji prelet. Uf, kako lepo je sedeti doma za računalnikom in biti car na OLC-ju.  

Letimo varno in upoštevajmo pravila letenja!