Porušitev jadralnega padala

Avtor: Bruce Goldsmith, Cross Country 181, 18. julij 2018

Prevedel: Domen Višnar

Bruce Goldsmith je pilot že iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Dvakrat je bil britanski zmajarski prvak, trikrat britanski jadralno padalski prvak in svetovni prvak leta 2007. Zdaj že 20 let razvija jadralna padala (Airwave, Ozone, Advance; od 2013 pa BGD – Bruce Goldsmith design).

Ko testirate jadralno padalo z rušenjem krila, želite simulirati kaj se zgodi, ko to namesto vas stori turbulenca. V glavnem, padalo rušimo iz dveh čisto različnih namenov:

1. Certificiranje

2. SIV (Simulation d'Incident en Vol; Simulated Incidence in Flight) – simulacija nezgod v zraku

To dvoje si ni niti približno podobno. Certificiranje je zato, da se padala testirajo in primerjajo med seboj, SIV pa je namenjen treningu pilotov. Zaradi razlik namena so tudi načini izvajanja drugačni.

Napake

Pogoste napake pri rušenju padala so:

1. Vlečenje nosilnih trakov

2. Pokončna drža telesa

3. Zaviranje med rušenjem padala

4. Zaviranje po odprtju padala

5. Napačna vrsta sedeža

Te napake so lahko ali pa niso problem, odvisno od tega ali gre za testiranje padal ali pa za trening nezgod v zraku.

1. Vlečenje nosilnih trakov

Nekateri testni piloti vlečejo nasprotni nosilni trak, da povzročijo rušenje padala. To je narobe, saj to ne simulira normalnega letenja, prav tako pa tega ni v certifikacijskih testih. Testni piloti to občasno počnejo, saj je lažje porušiti padalo, vendar to ni pravilen način za testiranje.

2. Pokončna drža telesa

Certifikacija zahteva, da mora telo pasti tako, kot ga potisne padalo oziroma sedež. Držanje telesa pokonci privede do večje obremenitve padala, čemur sledi močnejši udarec krila naprej.

Pri SIV je dobro biti s telesom pokonci, saj ne simuliramo pilota, ki ne počne nič, kakor mora biti to pri testiranju. Želimo naučiti pilota odreagirati pravilno in zato je prenos teže na nasprotno stran primeren postopek, seveda kombinirano z zavoro na drugi strani.

3. Zaviranje med rušenjem padala

Za certificiranje so piloti primorani pripeti krmilne ročke na nosilni trak, tako se prepričajo, da jih ne bodo uporabili. V primeru slabe reakcije padala je za pilota brez krmilnih ročk v rokah nevarno, zato nekateri piloti na obstoječe, pripete na nosilnem traku, privežejo nove, ki jih imajo v rokah, za primer, da bi padalo reagiralo zelo slabo.

Za SIV je pravilno ravno nasprotno. Zaradi varnosti bi morali piloti držati obe krmilni ročki, kar pa popolnoma spremeni reakcije padala, saj zaviramo v istem času kot rušimo padalo. To tudi ne simulira dovolj dobro od turbulence nastale rušitve, ampak to ni toliko važno, saj je naš namen učenje pilota.

4. Zaviranje po odprtju padala

Pri certifikaciji je to zelo velika napaka, saj želimo spoznati prave reakcije padala. Tukaj piloti spet uporabljajo podaljške na zavorah, da se prepričajo, da ne bi deformirali zadnjega roba krila.

Pri SIV je dobro upočasniti zavoj z zaviranjem druge strani. To je nasprotno kot pri certifikaciji. Zavedajte se, da prenežno zaviranje privede do izgube gibčnosti krila, kar privede do močnejšega udarca krila naprej. Z močnejšim zaviranjem se  ustvari dodatni upor, ki to zaustavi.

5. Napačna vrsta sedeža

Certifikacija se izvaja s standardnim sedežem, ki ima ABS (Anti balance system). Ostale vrste sedežev lahko drastično spremenijo reakcijo krila. Gorski sedeži, ki so brez sedalne deske, kompletno spremenijo reakcijo krila. Tudi pri ležečih sedežih se zadeve spremenijo. Letenje z gorskim sedežem brez sedalne deske lahko povzroči močnejši udarec krila naprej, letenje z ležečim sedežem pa vodi do večjega tveganja za navitje nosilnih trakov – twist.

Ko izvajamo SIV, moramo leteti s sedežem, ki ga normalno uporabljamo.

Zaključek

V splošnem ni dobro gledati ne-testne pilote, kateri izvajajo različne manevre, da bi ocenili varnost padala. Velika razlika v opremi in v tehniki izvedbe privede do večjih razlik v reakcijah padala, kakor pa razlika, ki jo lahko vidite med različnimi padali, testiranimi na standarden način.