Registrirane vzletne točke in pristajalna mesta

Uredba o JP in JZ dovoljuje vzletanje izven registriranih vzletnih točk samo v primeru letenja posameznikov ter pri osnovnem usposabljanju kandidatov za pridobivanje dovoljenja pilota letalne naprave v skladu s programom usposabljanja, če tako letenje ni v nasprotju z režimi zavarovanih območij. Za nadaljevalno šolanje, tandemsko letenje in organizirano letenje dovoljuje letenje le iz registriranih vzletnih točk.

V veliki večini so potekale registracije vzletnih točk in pristajalnih mest preko naše Zveze za prosto letenje Slovenije, saj se tako lažje in hitreje pridobi vsa potrebna dovoljenja. Predlagatelj ZPLS, ki zastopa društvo kot upravljalca, opravi vse potrebne procedure pri različnih ministrstvih. Kot prava in resna organizacija komuniciramo z njimi, predstavimo stališča in skupaj odpravljamo morebitne zaplete.

Nazadnje smo preko ZPLS pozvali zainteresirana društva k skupni akciji lani spomladi in v zadnjem »paketu« je bilo registriranih 10 terenov: Vitranc-FIS, Vitranc, Kamniški vrh, Velika planina, Prnovše, Dobrovlje, Ozben, Kanin-Skripi, Pogorelec in Straški hrib.

Eden izmed dokumentov, na podlagi katerega izda Javna agencija za civilno letalstvo RS odločbo o registraciji, so tudi Navodila za uporabo vzletne točke in pristajalnega mesta. Društva, kot upravljalci, naj obvezno poskrbijo, da bodo ta navodila javno dostopna (klubski prostori, spletne strani društev, informativne table,…), tako da se lahko vsi uporabniki seznanijo z njimi.

Upravljalci naj ponovno pogledajo tudi določila prejetih odločb in poskrbijo, da so predpisana določila in obveznosti izpolnjene (postavljena opisana oprema na vzletiščih, opozorila na informativnih tablah,…). V primeru, da to ni urejeno, lahko inšpektor ugotovi pomanjkljivosti, Javna agencija za civilno letalstvo RS pa izda odlok o preklicu odločbe o registraciji.

Po navodilih je treba pisno ali po mailu upravljalcu najaviti aktivnost (šolanje, tandemske lete, organizirano letenje) najmanj 72 ur pred začetkom izvajanja. Upravljalec nato izda soglasje. V praksi je to ponavadi težko izvedljivo, saj je letenje precej odvisno od vremena. Temu pogoju se lahko zadosti tudi tako, da se za določeno aktivnost zaprosi upravljalca že v začetku leta, upravljalec pa nato izda soglasje za tekoče leto. Tukaj imajo društva, torej upravljalci, veliko »manevrskega« prostora, komu bodo izdala soglasja. Osnovno je seveda, da bodo izvajalci aktivnosti imeli urejene vse predpisane obveznosti za opravljanje teh aktivnosti in da jo bodo izvajali varno in v skladu s predpisanimi navodili. Upravljalci vzletišč nato niso odgovorni za morebitne dogodke, ki se zgodijo. Za omenjene aktivnosti je zahtevan vodja letenja, kateremu morajo biti poznane njegove dolžnosti.

Že od ustanovitve naše Zveze za prosto letenje je dogovor vseh včlanjenih društev, ki urejajo slovenske vzletne točke in pristajalna mesta, tako registrirane, kot tudi ostale, da lahko na njih individualno (prosto letenje) brezplačno letijo vsi člani z veljavno vinjeto na članski izkaznici ZPLS in nalepko na čeladi za tekoče leto. Za vse organizirane aktivnosti je treba obvezno kontaktirati upravljalca vzletišča (kontaktno osebo društva), pridobiti dovoljenje in se dogovoriti o pogojih uporabe.

Velikokrat društva tožijo, da jim članstvo upada. Nekaj članov vsako leto preneha z letenjem, ker pa nimajo v svojih vrstah učiteljev letenja, tudi ne pridobivajo novih članov. Če bi bil kakšen njihov lokalni teren registriran, bi lahko tam potekalo tudi šolanje bližnje šole letenja, seveda z dogovorjeno primerno odškodnino za uporabo terena. Bodoči piloti iz domačih krajev bi se sigurno ob koncu šolanja priključili lokalnemu društvu. Tudi s kakšnim tandemskim poletom bi se lahko navdušilo zainteresirane krajane za naš šport. Na takšne načine se lahko širi članstvo in s tem pride tudi do »razcveta« društev.

Srečko Jošt