Intervju s Tilnom Ceglarjem

Pravkar si se vrnil iz tekme superfinala svetovnega pokala v Braziliji. Kaj je bilo zate težje – iti iz mrzle Slovenije v vročo Brazilijo ali obratno? 
Bilo je enako težko. Iti iz mrzlega na toplo je pasal, ampak potem ko si tam in je vsak dan 30° in 80% vlažnost, pa spet zelo paše iti nazaj na hladno. Tako da res ni razlike. Za obe smeri sem bil vesel da sem šel.

Prtljage za potovanje se verjetno kar nabere… Kako spravite vse skupaj na avion? Ali je več opreme za tja ali za nazaj?
Glede prtljage je bilo veliko lažje iti nazaj, ker smo pol opreme tam pustil. Smo pa pogruntali nov trik in sicer da vzameš padalo kot osebno prtljago… Ampak ali nisi omejen z velikostjo kovčka osebne prtljage? Ja, ampak ga zbašeš noter brez problema. Potem pa lahko z ostalo letalno opremo prideš čist na limito, običajno je omejitev 23 kg. Gre tudi tam do 25 kg, večje ko je letališče manj je težav s tem. Druga prednost tega, da vzameš padalo s sabo v avion pa je, da v primeru izgube prtljage ne ostaneš brez padala – rešit moraš samo še sedež in rezervo… Tako se ne more ponoviti Kolumbija, kjer smo imeli težave z izgubljenimi padali.

Prej si omenil da ste prišli nazaj v Slovenijo pol lažji. Kaj si imel s tem v mislih?
Brazilija je zelo lačen trg evropskih padal, zaradi politike ki jo imajo z uvozom. »Zeno« padala in ostala oprema, ki smo jo mel, je trenutno zelo popularna in so nas v Braziliji tako rekoč »oropal«, po tekmi so od nas hotel odkupit dobesedno vse. Se pravi če greš v Brazilijo si lahko stroške potovanja pokriješ s prodajo opreme? Tako nekako ja. Če imaš za prodat opremo in jo ne moreš v Sloveniji, pejd na zastonj počitnice v Brazilijo…

A je tokrat v Braziliji na poti do prizorišča šlo vse gladko ali so bile kakršnekoli težave?
Pot je bila v redu, neprijetna stvar je bila da trenutno v Braziliji razsajajo razni virusi, od zike, denge, do rumene mrzlice… Ali si se kaj cepil? Ne, ker sem šele na poti na letališče izvedel, da bi se moral cepit. Ni sicer pogoj, bilo bi pa fajn če bi se. To je bilo sicer potem kar stresno, ker se je bilo skoz treba pazit, da te ne dobijo komarji. Žarišče virusa zika je bilo cca 100 km stran od Valadaresa, tam se je začelo.

Kakšen je bil občutek ob prihodu, kakšno je bilo vreme? 
Na tem letalnem področju sem bil prvič. Prvi dan je bilo povprečno vreme, šibke razmere in dosti vetra. Nič kaj uživaškega. Je pa generalno veljal za Brazilijo, da veliko lepše zgleda kot potem dejansko je za letet. Imaš ogromno oblakov, vse lepo zgleda ampak dejansko pa ni tako kot pri nam – logika, da oblaki pomenijo dobre termične pogoje je tam odpovedala. Iz tega vidika mi je bilo težko letet, ker nisem dobro bral vremena.

Kakšna so bila pa rezultatska pričakovanja ob prihodu – si imel prepričanje da ti bo področje odgovarjalo?
Ja, sem si predstavljal da se bom dobro znašel. Pričakoval sem da bom prišel med 10, to je bil nekako cilj.

Na koncu si bil 15., si zadovoljen s tem rezultatom?
V bistvu moram biti z rezultatom zelo zadovoljen. Nisem pa zadovoljen z letenjem, ker sem bil vseskozi zraven, a se mi ni nikoli res sestavilo. Vedno sem imel težave v prvem ali drugem delu dirke in ravno zaradi vremena – vedno ko sem skušal narediti svoj doprinos glede na vreme se mi ni seš- lo. Je šlo 10, 15 km, več ne.

15. mesto je odličen rezultat, po drugi strani si bil pa zadnji od Slovenske ekipe. Če pa pogledamo iz drugega zornega kota glede držav… po tekmi sem zasledil podatek da smo imeli Slovenci na tekmi 3 pilote, Francozi pa 45, v skupnem seštevku pa tako Slovenci kot Francozi 3 med 15. Kako to komentiraš?
Drži, izkoristek naše ekipe je bil optimalen. Tako Jurij Vidic kot Primož Suša sta v formi, kar se je pokazalo tudi že na Evropskem prvenstvu. To je bila samo potrditev, da smo na pravi poti.

Je bil Aaron Durogati najboljši na tekmi?
Aaron je bil najpametnejši na tekmi. Izbral je pravi pristop.

Kakšen je bil ta pravi zmagovalni pristop?
Zmagovalni pristop po mojem mnenju je bil, da si v prvih dneh postavil bazičen rezultat – če ti je uspelo po prvih dveh tekmovalnih dneh priti med 10 najboljših, si večino dela opravil. Kasneje se je namreč izkazalo, da so vsi piloti, ki so malo bolj agresivni in običajno letijo spredaj, tukaj povsem odpovedal. Če si se držal bolj v skupini in nisi reskiral, je bilo bolje. Piloti ki letijo spredaj, so samo enkrat nabil glavno grupo. Boljša taktika je bila, da si dober rezultat samo še branil in so drugi počasi odpadal. Vsi smo si od Brazilije nadejal hitrejše letenje ampak na koncu se je izkazal, da sam nisi imel šans biti hitrejši kot skupina. Pika.

To je verjetno pomenilo tudi precej gužve v zraku, prerivanja, kletvic,…?
Ja, to je na tekmah ko se gre na nož kar skoz. Sploh zadnji kilometri so živčni, tako da se zgodi marsikaj.

Prej si omenil da so si nekateri piloti nabrali nekaj »baze« prve dni za dober rezultat. Kako je šlo tebi z nabiranjem baze?
Jest imam kronično težavo, da prvo dirko po navadi zelo slabo naredim. Tolaži me dejstvo, da potem ta slab rezultat v naslednjih dneh vedno izboljšam. Ampak še zmeraj mi manjka, da bi že prve tekmovalne dni letel tako dobro kot potem letim zadnji dan. Zdaj sem se naučil, da bo očitno treba na dirko še kak dan prej.

Koliko dni ste vi prišli pred dirko?
V Brazilijo smo prišli 4 dni pred dirko, 2 dni smo bili še v Riu potem pa smo šli v Valadares. En dan smo leteli prosto, en dan je bil uradni trening…

Ocenjuješ da je bilo to premalo?
Mogoče je bolj problem v tem, ker treninga ne vzamemo dovolj resno. Gremo za eno uro v luft potem pa proti pristanku in ne po špuri. Mogoče bom naslednji trening vzel kot dirko in že na treningu poskušal dobiti fokus ki ga imam potem med dirko.

Imaš pa po napaki prvi tekmovalni dan dve možnosti – lahko postaneš samostojni strelec, skušaš nadoknaditi izgubljeno z dnevnimi zmagami ali pa tako kot ti nič na silo stopnjuješ in poskušaš izvleči najbolje?
Ja, na zadnjih tekmah je bila zame prvi dan vedno nek hladen tuš, da sem potem začel malo bolj resno razmišljat. Predvsem je pomembno da prepoznaš kaj si naredil narobe, če to veš, lahko izboljšaš svoje letenje.  Po slabem dnevu je najbolj pomembna analiza, jaz se generalno znam prebudit in potem dobro letet. Vedno ko prideš na dirko imaš neka pričakovanja glede pogojev in če je potem realnost drugačna je težko naredit dober rezultat. To se mi je zgodilo tudi tukaj. Vreme je zgledalo super, pričakoval sem da bo to šlo. Štartal sem optimalno in šel po štartu na glavo ker baze so bile, smer definirana, 2 3 glajde je to špilal sem bil prvi naštiman, potem pa enkrat sfališ in te vsi prehitijo…

Kaj pa je bila tvoja top poteza na dirki?
Mel sem enega svetovnega jolija. Po štartu smo se zapeljal v neko temo, bilo je zelo oblačno. Jest sem bil visok naštiman, skupina se je po širini razpršila in je zgledal zlo klavrno. Sem pa opazil sicer kar daleč stran cca 2km enga Boomeranga, da ima dviganje. Bil sem na vrhu grupe, sem se odločil da za 45 stopinj grem v drugo smer in poskušam priključit njegovo linijo. Se pravi tam nas je bilo 130, tam bi bila pa 2. Kasneje se je izkazalo tako, da je grupa valda tudi v tisti temi našla neko dviganje in brez težav nadaljevala, jest sem pa tam ostal sam, nizek 30 m nad tlemi sem se prerinil do nekega balvana. Bilo je kar precej vetra, priletel sem v leeside, tam mal popeglov, tok da sem se lahko zapeljal na drugo stran hriba, kjer sem potem dobil odličen steber, šel na 2 jurja. Takrat sem bil potem zadn zadn na dirki, vodilne grupe niti nisem več videl. Je bila pa vodilna skupina še vedno v senci, jest sem mel zadaj boljše pogoje in sem jih v 2,3 dviganjih ujel. V cilj sem priletel kot 5.

Kaj pa je po tvojem mnenju tvoja glavna prednost v tekmovalnem letenju. A je to opazovanje – da vidiš kaj več kot drugi, a je tehnika letenja, znanje, jajca?
Ja, vsega moraš imeti po malem. Jest se trudim čim več opazovat okoli sebe in sem zelo pozoren na kakršnekoli indikacije na tleh in v zraku. Vseskozi sem pozoren na sotekmovalce, če kdo potegne kako radikalno linijo ga skoz opazujem kako mu gre. Moja prednost je tudi pobiranje, se dobro znajdem, čeprav prot Juriju še vedno nimam šans J, ampak na pram vsem ostalih ponavadi v stebrih plezam gor. Nimam težav s tišanjem po turbolentnem zraku.

Kako pa kadar greš prosto letet, ali se kaj posebej pripravljaš na tekmovanja. Ali treniraš posamezne elemente, npr. pobiranja, letenje na gasu?
V bistvu tako sistematično se nikoli ne lotim. Se pa vedno kadar grem letet hočem kaj naučit oziroma nekaj dodat. Tako da včasih če grem prosto letet in si vzamem to kot trening ga recimo bolj tiščim kot mi je to udobno ali se ukvarjam s položajem v sedežu, poskušam leteti padalo  malo drugače kot sem ga vajen in primerjam ali je boljše ali slabše. Veliko se ukvarjam s tem kaj bi lahko še izboljšal, ker se mi zdi da imam še precej prostora.  

Tekmovalni šport je pred tvoja vrata pripeljal tudi doping kontrolo. Mogoče si edini padalec v Sloveniji, ki je šel skozi sistem športnega dopinga?
Mogoče celo edini jadralni padalec na svetu J. To je bilo zelo zanimivo. Bil sel naključno izbran v bazi. Enkrat sem prejel mejl od Anti-doping agencije, mislil sem da je spam in sem gladko zbrisal mejl in pozabil na to. Čez kak mesec ponovno niti ne preberem samo zbrišem. Potem me pa po parih mesecih pokličejo iz Švice, na drugi strani pravi da je nek podpredsednik Anti-dopinške komisije in da se nisem prijavil v sistem, da je to zelo resna stvar, da me lahko doletijo nevem kakšne kazni, da moram to zelo resno vzet … me je malo prestrašil. Potem sem se prijavil v njihov sistem, kjer je bilo treba za vsak dan definirat kje spiš in kdaj imaš eno uro časa da pridejo na kontrolo, za vsak dan v letu. To si moral napovedat za 3 mesece vnaprej.

A so te našli?
So me ja, sicer nisem bil tam kot sem bil napisan. Uro kdaj sem dosegljiv sem nastavil na 5 zjutraj. Tako da me je klical navsezgodaj zjutraj ata da je nek Nemc prišel da me rabi nekaj za doping… Tako da sem hitro prišel dam, oddal vzorce in …

So bili pozitivni?

Ne vem on jih je vzel in to je bilo to. Na koncu leta so mi hotel podaljšat kontrolo še za eno leto, ker se nisem takoj odzval na poziv. So se pa na srečo med tem časom na Agenciji odločili da jadralno padalstvo ni tak šport kjer bi ti dolgoročni doping lahko kaj prinesel, tako da so disciplino izključil iz sistema. Še vedno lahko pridejo na dirko, rednih napovedanih kontrol pa padalcem ne delajo več.

Kakšno je pa tvoje mnenje o tem, ali je možno pridobiti kakšno prednost z dopingom?
Kaj pa vem, s fizičnega vidika ne, kako pa iz psihičnega vidika doping deluje pa zavisi  – za vsakega malo drugače. Za enega pomaga kavica, za drugega čik, kdo ima kaj močnejšega, generalno pa nimam neke ideje kaj bi lahko človek pojedel da bi bil boljši letalec.

A se ti zdi kontrola pilotov in opreme na nivoju, da omogoča pošteno igro?
Moram reči da sem glede tega zelo zadovoljen da imamo v zadnjih letih vsi dostop do najboljšega materiala, ki je obenem relativno varen glede na preteklost. Vse to se kaže tudi v tem da dobimo veliko različnih zmagovalcev, ker imamo bolj ali manj vsi enaka padala. Tako da bolj pridejo do izraza tvoje odločitve kot material.

Včasih, ko so bila tekmovalna padala ne-certificirana, je bilo v igri več podjetij. Dostop do najboljših padal so imeli samo izbrani tekmovalni piloti vsakega podjetja. Se ti zdi da je bila uvedba certificiranja padal tudi s tega vidika pozitivno?
Definitivno. Zelo podpiram idejo da so tekmovalna padala še naprej certificirana. V zadnjih treh letih smo lahko videli, da ni nekih negativnih posledic.  Tekmovalna padala se dobro obnašajo. Če imaš zadosti časa in denarja lahko prideš do najboljše opreme in letiš konkurenčno na najvišjem nivoju.

Pred uvedbo certifikacije jadralnih padal je bilo velikokrat slišati bojazen, da bo s certifikacijo tekmovalnih padal zastal razvoj celotnega športa, tudi v nižjih razredih.  Sam nimam občutka da bi se to zgodilo, kaj meniš ti?
Se strinjam, tudi jaz menim da se je v tem času zgodilo še precej več napredka kot včasih. Sicer drži dejstvo da so se dvo-linijska padala pojavila še v času ne-certificiranja, so pa današnja padala neprimerno lažja za letet in bolj varna kot prvi prototipi. Certifikacija se mi ne zdi nek zaviralec razvoja.

Kakšen se ti zdi da bo razvoj naprej, kje vidiš kakšno novost ki bo »palila«?
Trenutno je predvsem trend manj štrikov več celic. To se nekje ustavi. Mislim da je ogromno prostora še v sedežih in sami poziciji pilota. Tudi v tem kaj imaš na glavi in oblečeno na sebi. Naslednji korak ki ja jest vidim se mi zdi da se bo veliko zgodilo v naslednjih letih predvsem na sedežu, ki predstavlja veliko upora.

Kako pa letiš za svojo letalno napravo, ali pred tekmo preveriš v kakšnem stanju je?
Ja glede tega sem kar pedanten. Ko pridem domov padalo vedno raztegnem da so palčke lepo na ravnem. Pazim da je temperatura prava…

Spiš s padalom?
Jest ne, to dela Jošt (Napret). J Predvsem zato ker ima plac zravn postelje. Jest ga nimam.

A deješ padalom vzdevke?
Ja nekaj časa sem to delal. Zdej nimajo lih nekih vzdevkov jih pa ljubkovalno kličem.

Se ti zdi da potem bolje funkcionira?
Niti ne. Samo  pač s padalom navežeš nek stik.  Ni važno ali te dobro tretira ali slabo – z vsakim imaš nek odnos. J

Danes si naredil magisterij iz strojništva. Ali to pomeni več ali manj letenja zate v prihodnosti? Dobro vprašanje. Konec magisterija pomeni začetek službe in verjetno posledično manj letenja. Predvsem verjetno manj spontanega letenja, se bom moral organizirat bolj v naprej. Za to sezono imam postavljene cilje, dirke so splanirane. Je pa tudi res da zadnja leta študija nisem naredil veliko ur letenja. Večinoma so bile ure naletene na tekmah, nisem hodil prsto letet vsak teden.

Omenjal si cilje za letošnjo sezono. Ali si oseba ki si postavlja cilje ali si običajno rečeš kar bo – bo.  Si postavljaš cilje pred poletom, imaš rezultatske cilje za posamezno tekmo, sezono in kariero?
Večino letov planiram. Na preletih si postavim točke, kak dan prej si zamislim kaj bi rad letel. To so mi najboljši leti kar sem jih imel. Največ mi pomeni da mi uspe kak poseben let, ki sem si ga dan prej zamislil in potem speljal. Včasih če grem brez plana letet po eni uri ne vem več kaj bi delal v zraku. Na dirkah vedno skrbim da dobro štartam – to je tudi dober pokazatelj trenutne forme. Poskušam naredit čim več da v zadnji del leta pridem v dobri poziciji. Tam piloti največ tvegajo, tudi sam. Takrat pač ne moreš imeti toliko stvari pod kontrolo - kdaj rata kdaj ne. Ampak to da pa prideš do te točke  v dobri poziciji se pa da naredit in na tem delam. Na dirkah vedno čakam prve dni in potem naredim končni rezultatski cilj glede na moj realen doseg.

Torej si ne postavljaš najvišjih ciljev že pred tekmo npr. da boš zmagal?
Ne, zato ker če si zastaviš bolj realne cilje si bolj zadovoljen če ti to uspe kot če imaš prevelike apetite in ti potem ne uspe.

Svetovni prvak. Cilj ali želja?
Trenutno želja, bomo pa videli julija po prvih dveh dneh svetovnega prvenstva J.

Če se vrneva na začetek tvoje letalne kariere, kaj je bil razlog da si začel letet?
Doma pod bajto smo imeli modelarsko stezo in smo odkar se spomnim visel dol na pisti in se igral z modelčki. Ko smo bili stari 15 let smo začeli razmišljat kako bi leteli tudi mi ne samo z modelčki. Z bratom Matejem sva začela letel z jadralnimi avioni v Šentvidu.

Kako da si prešaltal na jadralno padalstvo?
Splet naključil. Šola se je malo podrla, sistem je bil precej socialističen. Cele dneve si moral čakat na letališču da si potem dobil avion za par minut. To me ni toliko motilo bolj je bil problem ker se je s šolo nekaj zakompliciral, do izpita mi ni veliko falil. Takrat smo tudi videl ostalo kaj leti po luftu, brat je na bolhi kupil eno padalo in sva šla na hrib probat…tako se je začelo.  Potem sva se pa vpisala v jadralno padalsko šolo…

A te mika kaj letenje z wingsuitom?
Bolj bi me zanimal it nazaj na jadrilico kot dol se metat.

S Tilnom sem se pogovarjal Gašper Prevc