PWC Francija

PWC Francija – 6. dirka: DEJA VUTokrat se vam javljamo z enodnevno zamudo, saj smo se iz Val Lourona odpravili že ob 20. uri, ko so zadnji piloti še oddajali reporte. Kot že večkrat prej, se je včeraj potrdilo francosko pravilo, da mora biti na vsaki resni tekmo vsaj ena 100 km disciplina in to kljub temu, da je bil na sporedu zadnji tekmovalni dan, ko bi bilo normalno imeti krajšo dirko in čimprejšnjo podelitev. A v Franciji je bilo tokrat vse obrnjeno na glavo!
 
Dirko smo začeli z običajnim markerjem severno od starta in nato pogasiramo v obratno južno od starta, ponovno dvignemo do baze nad startom in letimo čez dolino proti zahodu. Naredimo obratno in se zberemo na koncu grebena, kjer pobiramo za preskok v mišelovko. SLO team je bil tukaj še v vodilni vlogi. Ker sem med višjimi, s prvimi odplaniram v mišelovko, kjer pa tokrat ni bilo predvidenega dviganja. Klapa za nami takoj uvidi našo zmoto, zato spremeni kurs in napade start po južni dolini. 
Med njimi prvi pobere Jurij, Tilen je tudi zdraven, sam pa se grem igre miši z mačko še cca. naslednjih 45 min. Ko končno poberem bazo nad startom, se na ruti znajdem sam, vodilna grupa je že daleč spredaj, v vidnem dosegu imam le še ene par zamudnikov. Del proti naslednji obratni pri Luchonu odletim sorazmerno tekoče. Ravno tukaj je imela vodilna grupa največ težav, saj so se ob slabih pogojih v večini znašli nizko v dolini, kjer je prevladoval močan dolinc in 'razfukana' termika v leesidu. Tukaj se zgodba na žalost nesrečno konča za Tilna, ki nizko ob grebenu najde odrešujoče dviganje, a mu v steber 'v škarje' zapeljejo še trije. Kljub hitri reakciji se Tilen ni mogel izogniti bližnjemu srečanju z Mickyjem. Rezultat je bila rezerva Venezuelca, Tilen EnZota mojstrsko sestavi in pristane v bližini Mickyja, ki je končal na drevesu brez poškodb in raztrganin na krilu.
Po tej zelo zahtevni obratni je bilo nadaljevanje precej lažje, meni je še posebej hitro uspel prelet predzadnje obratne in s tveganim doletom v markiran steber (dobrih 50 m nad poden), kjer sem ujel drugo grupo, v kateri je bil tudi Jurij. Zadnjo obratno smo imeli visoko v hribih, ki jo obrnemo z lahkoto, a ciljni dolet zaradi nizke baze in iztekajočega dneva zgleda znanstvena fantastika. Letimo na SV strani grebena, ki je že v senci, veter pa na tudi ne pomaga v doletu. Na poti enkrat popravimo višino do baze, a nam nikakor ne uspe priklopiti visokega grebena, ki bi nas preko smučišča peljal v cilj. Ko se v ciljni dolet po ovinku preko prelaza odpravi lokalni matador Caron, se za njim v dolet vrževa tudi z Jurijem. Na najino presenečenje se višina le počasi manjša, tako da se uspemo s kakimi 50 metri rezerve privleči čez prelaz v cilj. To je bil ciljni dolet, ki se po nobeni logiki ne bi smel iziti. A v Franciji je vse mogoče oziroma obrnjeno na glavo. Deja vu!
 
Kaj naj rečemo v zaključek? Tokratna tekma je bila ena od najzahtevnejših, a predvsem Tilen, Jurij in jaz smo jo odleteli na zelo visokem nivoju, za res vrhunski rezultat pa nam je manjkal kanček sreče in slepo sledenje lokalnim pilotom, ki so nas vsakič pelali scat zaradi kakšne lokalne fore. K temu je pripomogla še sorazmerno nizka baza, ki praktično noben dan ni bila višja od 2200 - 2300 m. Ker so tukaj grebeni visoki več kot 2 jurja, je bilo poznavanje lokalnih fint nujno.
 
Skupni končni rezultati so Jurij – 20. mesto, Jože – 29. mesto, Tilen – 44. Mesto (zaslužil precej več!), Klemen, Jošt in Miha pa v drugi polovici uvrščenih. Uvrstitvi Jurija in mene verjetno že peljeta na SuperFinale v Brazilijo, ki bo januarja 2014, drugi pa se bodo za uvrstitev na SF morali še malo potruditi.
 
 
Na koncu še zahvala našemu sponzorju Naviter, ki nas je opremil z odličnimi instrumenti Oudie 3, s pomočjo katerih smo marsikatero točko lažje in hitreje osvojili.
PWC Val Louron: Končno normalni stebri - Task 5
Napoved za današnji dan je bil kar slaba, tako da vsi pričakujemo, da nas ne bodo niti na štart vlačil. Ampak, skozi oblačno nebo se naredi kaka rupica in bazica, tako da nas upravičeno stlačijo v avtobuse in gas v gore. Postavijo cca 45 km dirko, z kvačkanjem v naši dolini in parimi obratnimi v sosedni, kjer kao spet ni dolinca, kao. Kljub popolno pokritem nebu se naredijo bazice na 2100m in kar solidni in končno mirni in dokaj normalni stebri, tako da štartni marker vsi pričakamo relativno visoko in prvi dve obratni naredimo za šalo. Potem pa se začne zanimivo lizanje grebena in molitve da bo kje dvignilo, vendar slabo kaže. Jurij je eden redkih, ki vztraja nad grebenom v prvi grupi, medtem ko za nami okoli štarta par ducat pilotov vrtijo stebriček in zelo nevarno (za nas) pridejo na spodobno višino. Med tem, ko mi žulimo vršičke dreves in držimo nulco, se po postajah že oglasi prvi level 3 in rikverc pristanje, pač nič posebnega :) Nam pa ravno nulca postaja čez dalje močnejša in popenjamo že kakih 100 metrov, ko skenslajo task. 
Jutri napademo že zelo zgodaj, ker se obeta lep letalni dan in upamo še lepši zaključek te zgodbe.
PWC Val Loron: Včasih je na tleh bolj nevarno kot v zraku - Task 4
Že četrti dan zapored nas peljejo na štart. Zjutraj so na briefing-u povedali, da za današnji dan pričakujejo malo več vlage in skoraj nič vetra.  Baje, da so to bile ugodne razmere za letenje v visokih hribih.
Ob 13.00 napovejo štart v zraku, sam si v zmedi pripnem vrvico od pospeševalnika čez prsno vez. Kljub ˝običajno˝ za to dolino turbulentnih stebrih mi uspe napeljati gas na novo, zaradi tega tudi zamudim optimalen štart. Takoj po štartnem markerju, ki je zopet sredi doline nad jezerom pri pristanku naredimo še en cik cak po dolini in nato skočimo v bolj zahodno dolino kot včeraj. Tam nas vse preseneti precej močan dolinski veter(kljub temu da smo bili visoko).  Sam opazim kako prvo grupo melje proti tretji obratni točki in enega ABAC pilota, ki že dela spirale sredi doline. Kmalu zatem se slišiš po postaji: Task is cancelled!
Sam pristanek si zasluži novo poglavje. Naš venezuelski prijatelj Carlos Cordido-Karlučo je že na tleh, medtem, ko se midva s Tilnom še trudiva za varen pristanek na edinem dovolj velikem travniku(nepokošenem) glede na močne razmere. Dolinski veter je pihal okoli 40 km/h. Tilen je že skoraj pristal, doletel ga je še en katapult na 10 m višine, vendar je varno pristal. Za cesto se ustavi bel Kangoo. Nič kaj poseben francoski kmet teče po travi proti Tilnu, sam pa mu vpijem naj vključi kamero, da bo Đuro films products posnel tudi kaj akcije. Nato možiček iz žepa povleče neznan predmet, sam sem še v zraku in pomislim, da je sigurno bolje da ima nož kot da pištolo. Moje domneve se izkažejo za prave, ko Francoz že hodi čez Tilnovo padalo in drži vrvice v rokah, z nožem pa kaže resen namen, da jih bo prerezal. Že v zraku se pripravim na spopad(odprem neopren), medtem ko Tilen s svojo čelado ˝miri˝ Francoskega kmeta. Da ni bilo potrebno posredovanje prijatelja iz venezule in mene, se za miritev strasti javi Belgijec z znanjem francoskega jezika. Tudi sam komaj prepreči prerezane vrvice, vendar mu uspe prepričati kmeta, da je popustil invaziji mednarodnih jadralnih padalcev. Za incident smo prejeli  kar nekaj opravičil od francoskih pilotov, organizator pa bo baje poravnal (nično!) škodo.
Seveda je dogodek še vedno glavna tema današnjega popoldneva in večera, kljub temu, da smo pripravljeni še do sobote pokazati kaj znamo tudi v zraku! J
 
Še včerajšnji filmček za tiste ki nimate Facebooka
4. Dan PWC Francija Val Louron : Dan superlativov in presežkov - Task 3
 
Iz dneva v dan je boljše. Zbudimo se zopet v obetajoče vreme, ki nam omogoči zelo lepo 76km disciplino in se razteza po vsej mapi, ki nam je priložena. Ko že mislimo da stebri ne more biti bolj brutalni in razbiti nas pobiranje pred štartnim markerjem zopet neprijetno preseneti. Gor letijo raket, dol pa padala v kepi ali z rezervo, če pa zraven dodamo še grozno gnečo in par pajacev, ki jim pravila letenja niso najbolj jasna, dobite približno idejo o razmerah pred štartom.
Kljub temu z Jurijem štartava kar vredu, tudi Jošt je končno v igri. Letimo čez dolino proti prvi obratni, ki je približno 15km proti severozahodu z velikim radijem 11km. Na poti tja se zaletimo v greben visokega gorovja, ki je v bazi, in razmere niso najboljše. Proti obratni gremo eni boljše, drugi slabše (eni kar po bazah) na poti nazaj proti naslednji točki, ki je cca 25km proti vzhodu, se pa vsi spet srečamo na grebenčku pred dolino, katero moramo prečkati. Na drugi strani je zahodni del štarta, ki je super zahteven in ne dela najbolš, v glavnem masaker ! Tam spet telovadmo po raz****nih stebrih, kjer čudežno uspem pobrat skupaj z nemškim mladičom Vogalom in dvema Ginoma na spodobno višino za preskok na štart, tam pa petarda do baze. Kmalu opazim da so vsi, ampak vsi ostali v tisti jebi. Prednost, ki jo imamo je enormna in brez oklevanja letimo zopet na drugo stran doline, podobno kot včeraj. Kmalu opazim da se z pol gasa oddaljujem od ostalih treh, kar me milo rečeno, žalosti. Na drugi strani priletim direkt v steber in gladko nadaljujemo pot. Gina se odločita za bolj zihr a daljšo varianto naprej proti vzhodu in nato na sever, midva mladiča pa direktno proti točki v stičišče dveh grebenov. Tam spet zapelem v steber in gladko nadaljujeva proti obratni, kjer je baza bistveno nižja, tako da prve oblake kar nadletiva. Tam pa presenečenje, celoten 10km greben je v leeside-ju. Tam odletim zelo zrelo in stalno držim višino. Nemški mladič se malo zgubim in ostanem sam, ko že obrnem točko in letim nazaj po tricky grebenu šele srečam ostale, ki me sicer dohitevajo ampak imam še vedno veliko prednost. Nekako se mi vse poklopi in na koncu jebe od grebena dobim batino do baze, ostali pa so nizko in precej ozadaj, tko da ni nič za čakat in krenem proti visokogorju v ozko dolinco, kjer  je nasledena obratna. Ko preskočim dolino me tam čaka nek čuden jugovzhodni veter, krneki, najdem nek stebriček, kjer popravim višino pred dolinco. Čeprav bi raje letel po vzhodni strani doline me veter in baze na drugi strani prepričajo da grem čez njo na zahodno stran. Ko gledam bazice in strmo pobočje se mi že malo nasmiha da bo zelo enostavno. Ko pa priklopim pobočje pa sam neki nažiga in nč gor, uglavnem jedva lezem gor meter po meter. Tako mine cca 15min obračanja v krošnje, ko zagledam grupo, ki leti po drugi strani doline in jim gre sam gor. Takrat vidim da ni druge kot da grem probat v čošak (kot po slovensko) doline na drugo stran (po eni logiki spet v leeside) kjer pa končno začne Oudie vriskat. Grupa me nadleti kakšnih 200m metrov ko obrnemo točko, tam dvignem še do baze(kar 2600m) in v lov za njimi. Mimogrede na tej točki so razgledi res fakerski da bolj ne morejo biti. Tritisočaki so še v snegu, ki ustvarja ogromne slapove da kar hrumi po dolini . Ampak ni časa za fotke, treba je tišat do konca proti zadnji obratni pred ciljem, ki je postavljena na drugi strani kot štart kakih 6km severno na vrhu grebena. Neki časa letimo po vzhodni strani grebena, pol po zahodni, kukr je, itak je povsod razrukan. Tam spet odletim kar dobro in počasi dohitevam prvo grupo, ki pa je vseeno predaleč da bi dosegel in pridem v cilj s slabimi dvema minutama zaostanka. V ciljem doletu me še malo zboksa ,tko da je dan popoln. V tej grupi je bil tudi Jurij, ki proti koncu dirke odpelje res vrhunsko in  neusmiljeno pele scat vse v ciljem doletu in prvi prečka črto! Kljub temu pa je danes dan leading točk, oziroma kot jim jaz rad rečem glory points J(ki jih osvojim največ med vsemi J), tako da je zmagovalec ponovno mladič iz Nemčije, ki se priletel s prvo grupo.
Po vsej verjetnosti si z Jurijem deliva 5 mesto, kar tudi pomeni da je danes zmagovalna ekipa NAVITER J, Molek pa kmalu za nama na 23. mestu. Na poti proti kemperju pa nas nesrečno pričaka Kavka, ki je zapustil bitko kmalu po prvi obratni.
Ura je 8, Jošta pa še nikjer… Nesrečnež je pristal na »tazajebanem« grebenu pri drugi točki, po tem ko se vrgu na »privetrno stran« in v dolini ni bilo pristankov.
V glavnem dans je blo ni da ni !
p.s. se opravičujem za dolg report !
LP, Tilen
 
3. dan PWC Val Louron - task 2
Tretji tekmovalni dan in druga dirka je postregla z zanimivo dirko. 72 km disciplina je peljala kar čez 4 doline. Prvi del s štartnim markerjem je bil enak kot včeraj. Kmalu nam je postalo jasno, da bo dan veliko bolj razrukan kor včeraj. 5 metrski stebri, ki neprestano butajo in praznijo kupolo so nam pobrali kar precej energije. 
 
Tekmovalna disciplina nas je vodila V in Z od štarta čez kar štiri doline. Močni dolinci in položni travnati grebeni dodatno otežujejo letenje. Na pilonu smo skupaj s Tilnom in Joštom optimalno »prištimani«. Sledi prečkanje doline in nizko letenje po grebenu do prve obratne točke. Tako se prvi skupini pridruži še Molek, Jošt pa med tem že pametno odtava po samo njemu poznani liniji. 
Proti drugi obratni točki tako peljemo skupaj, vendar sledi prvi preskok čez dolino, katerega sam skupaj s še 6 timi tekmovalci uspešno priklopim. Ostala skupina ostane globoko pod nami. Hitro poberemo in  sledi preskok naslednje doline in na drugi strani presenečenje. Nikakor ne moremo dvigniti. Nadletijo nas druga skupina v kateri je tudi Tilen in pičijo naprej v tretjo dolino.Mi z muko naposled le poberemo pridruži se nam še nekaj pilotov, med njimi je tudi Jože. Planemo v lov za vodilno skupino, ki traja vse do zadnjega doleta v obratno točko. Slednja je postavljena čez 2000 m.n.v. (cilinder 1,5 km) in je veljala za časovni cilj. V zadnjem stebru zgroženo opazim Tilna čisto v podnu, njegov solo pobeg se mu ni ravno izšel. Prej omenjeno obratno točko obrnem med cca. 20 timi, Jože med 30, Tilen z herojskim pobiranjem med 60, Klemen med 70 (v času sestavljanja reporta, rezultati še niso objavljeni ). Mihi in Joštu pa je kasnejša pooblačitev onemogočila prihod v cilj. 
 
Kot kaže jutri spet letimo! Jurij Vidic
 
Facebook stran Slovenian Paragliding Team
 
PWC France 2.del (training day) from tilce on Vimeo.
 
2.dan PWC Francija MUŠJI RAJ: – del 2 

Kot ste očitno že opazili, se je danes zjutraj zgodil dirkaški napad na sodobne medije – odprli smo facebook stran Slovenian Paragliding Team, kjer vas bomo od sedaj naprej najhitreje obveščali o svežih informacijah z naših tekmovanj, tako v besedi, kot tudi še v bolj zgovorni sliki in filmu. Ravno danes je bil objavljen prvi del padalske odisejade v Franciji. Izdelek je produkt že uveljavljene produkcijske hiše Đuro Films, katera je v zadnjem času pridobila še vročo mlado kri, ki se odzove na ime Tilen. Zaradi tega verjamemo, da bodo produkcije v bodoče še bolj rajcajoče
Dost nakladanja, vrnimo se k dogajanju v zraku. Po oblačnem jutru se je do prihoda na start sestavil lep dan, v SLO ekipi smo bili le rahlo zaskrbljeni zaradi sorazmerno nizkih baz, ki so bile nekje okoli 2000 m nad morjem. Če vemo, da so grebeni tukaj visoki 1700 m in naprej, dolina pa je na 950 m, potem je bilo jasno, da stratosferske višine ne bomo uživali.
Organizator sestavi 54 km dolgo disciplino med cilindri, Oudie pa nas po štartnem markerju najprej vodi na sever do konca grebena in nazaj do starta. O tem delu lahko rečem le, da je bila v zraku strašanska gneča in borba za vsak meter prostora v zraku, posledično je bilo zabeleženih nekaj 'nokautov', eden od njih se je končal s strmoglavljenjem enega od borcev, ki pa jo je odnesel brez posledic.
Sledil je preskok na drugo stran doline, kjer smo imeli dve obratni točki, nato pa nas je Naviter zopet navigiral nazaj čez dolino proti startu. V tem delu dirke sta se naredili dve grupi, predvsem tista vodena s strani domačinov je napredovala hitreje, a za naš okus rahlo nizko. V grupi, kjer smo bili tudi vsi slovenski borci, je prevladalo malo več previdnosti, kar je posledično pomenilo rahel zaostanek že na pol dirke. Pri preskoku proti startu, smo se malo pofajtali po rotorjih in nato z višino baze odplanirali v naslednjo dolino proti zahodu. 'Francoska' grupa se po obratni odloči leteti proti severu v minus kake 2-3 km, naša grupa pa je cilj napadla direkt po visokih hribih. Kljub temu, da je bila naša pot sorazmerno tekoča, se je na našo žalost izkazalo, da je bila linija po ovinku hitrejša, kar je na koncu pomenilo približno 10 min naskoka za prve v cilju. Malo v naše opravičilo lahko dodamo, da je bil danes domač teren očitna prednost, ki so jo Francozi v celoti izkoristili.
Za zaključek lahko rečemo, da bomo v naslednjih dneh morali bolj upoštevati dejstvo, da tu greben večkrat dela z obeh strani, kar pomeni, da je dviganje tudi tam, kjer ga po 'slovenski' logiki ne bi smelo biti. A ne dvomim, da te logike ne bomo usvojili že do naslednje borbe
Tolk za enkrat. Za kake humoristične vložke smo danes že preveč zjebani od izvajanja genocida nad muhami v avtodomu …Za rezultati boste pa že sami pobrskali na uradni strani organizatorja.
Za SLO paragliding team iz Val Lourona poroča  Jože
1. dan PWC Francija - del 1
V dolino Louron se je glavnina SLO (Jurij, Miha, Jošt, Tilen in moja malenkost) ekipe pridrajsala v sobotnih jutranjih urah, ko je bilo za nami že več kot 1600 km vožnje. Moramo priznati, da ta ni bila posebej naporna, za kar je poskrbelo hudomušno vzdušje v avtodomu, ki nas bo trpel še cel teden. Nekje ob cesti smo še prehiteli Klemna, Tejo in še nepoimenovanega novega člana Krokarjev J
 
Po oblačnem jutru se je stanje hitro izboljšalo, tako da nas je organizator že okoli 12. ure dostavil na štart. Razgled po okoliških vršacih je ob lepem sončnem vremenu s posameznimi kumulus ovčkami že kar kičast, oziroma kot je Tilen komentiral, fakerski. Vzdušje na startu je dnevu primerno, saj je trening dan namenjen predvsem snidenju s PWC prijatelji, še posebej čustvena so srečanja z venezuelsko ekipo J Po opravljenih 'formalnostih' se družno odpravimo v zrak, pogoji so uživaški, a za kak resnejši prelet manjka predvsem višina, saj so bile bazce na dobrih 2 jurjih, kar je pa odločno premalo za preskok v drugo dolino. Popoldne opravimo še prijavo in okoli 8. ure zvečer organizator izvede otvoritveno slovesnost, ki pa si bi težko zaslužila to ime. Vzdušje pa so popravili predvsem s pogostitvijo z lokalnim vinom in sadnim punčem. Otvoritev nadaljujemo v kamperju še krepko v nov dan, za katerega je bila napoved – neletalno. Za slogan večera je bil po venezuelskih navdihih izbran: NO SHIT, JUST FLY! 
 
 
OPOMBA: Baje jim v Venezueli primanjkuje toaletnega papirja, letijo pa še vedno lahko na državne stroške.Današnji več ali manj oblačen dan smo izkoristili za regeneracijo, kuhanje, nekateri tudi za namakanje v blatnem jezerčku – beri kot: namen je bil kajtanje, a za 'tapravo' akcijo ni bilo dovolj vetra .Sedaj snujemo nov napad preko sodobnih medijev, a o tem več v kratkem … tema pa bo čist dirkaška!
 
 
Za SLO paragliding team iz Val Lourona poroča  Jože