Superfinale Kolumbija 2013

14.01.2013

Sklepni report - Superfinale 2012
Sedaj nekaj dni po zaključku PWC Superfinal 2012, ko so se glave naposled spočile in umirile, se mi zdi pomembno, da na kratko strnem nekaj vtisov. Gre za eno najpomembnejšo in zagotovo naj selekcionirano tekmovanje z JP v sezoni, ki poteka po novem tekmovalnem sistemu že 4 leto zapored. Da gre za izredno kakovosten izbor pilotov priča dejstvo, da so se za nastop na tej dirki piloti potegovali kar na 5 tedenskih tekmovanjih v sistemu PWC. Sprejetih je bilo 135 pilotov iz 27 držav vsega sveta. Prizorišče tekmovanja Roldanilo, Kolumbija je bilo skrbno zbrano in lahko priznamo, da je organizacija in teren letenja eno najboljših in najvarnejših kar sem jih izkusil! Kot potrditev omenjenih dejstev priča podatek, da smo v 10 tekmovalnih dneh imeli 9 uspešno izpeljanih. Izmetani sta bili »samo« dve rezervni padali, kar je prav gotovo svojevrstni rekord! Zračni boji so se tako vršili v kombinaciji s hribovskim in ravninskim letenjem. Z gotovostjo lahko potrdim, da je nesporni zmagovalec tega telesno in psihološko napornega tekmovanja postal italijan Aaron Durogati in v ženski konkurenci prav tako italijanka Nicole Fedele. 
Predvsem v sklepnem delu tekmovanja so siceršnji dober vtis nekoliko pokvarilo nešportno letenje nad ognjem, ki je bil praktično skozi celo tekmovanje predmet glasnih debat. Tako je pred zadnjim tekmovalnim dnem za dodatno proteste in polemične debate poskrbela tekmovalna komisija, ki je kar 12 tim tekmovalcem podelila kazenski odštevek točk (beri: nulo). Med njimi je bil tudi kasnejši zmagovalec Aaron. Slednjemu so pred podelitvijo kot edinemu ugodili protest in mu povrnili vse točke. Žal tovrstna »kuhinja« prav gotovo ne vpliva pozitivno na morebitne nadalne podobne primere in bi se jih bilo potrebno po mojem mnenju lotiti bolj striktno in sistematično. Pa še besedo o slovenski ekipi, ki je bila najmanjša v zgodovini superfinalov. Dušan Orož, jaz in kot spremljevalec Stane Jakopič smo se v prvem delu tekmovanja uspešno borili tako na dirki, kot organizaciji prehrane, prevozov, pripravi in popravilu same padalske opreme. Dušan je prvi dve dirki odpeljal solidno vendar ne na nivoju, ki ga je sicer sposoben. Na tretji dirki se je končno »ujel« in prestavil v višjo prestavo. Iz ritma ga ni vrgla niti »nula«, ki mu jo je kazensko dodelila tekmovalna komisija na osnovi pritožbe ostali tekmovalcev zaradi letenja v oblaku. Sporno je bilo samo to, ker pri izstopu iz njega ni potegnil špiralo in znižal višino leta. Zanj je bil v psihološkem smislu usoden 8 task na katerem je zaradi težkih razmer na štartu slednjega kar 3x podrl in strgal »strikec«. Posledično je zamudil štartni pilon in dirko začel iz ozadja. Doseženo 43. mesto v skupnem seštevku ne odraža njegove letalne kvalitete. Še nekaj o sebi. Na to tekmovanje sem prišel dobro pripravljen tako v letalnem kot kondicijskem smislu. To se je tudi videlo v mojih rezultatih, kjer sem po 6 ih taskih krojil sam vrh lestvice. Tudi v zraku sem se počutil dobro in hiter tempo letenja mi je zelo ustrezal saj sem ga z lahkoto dohajal in nič kolikokrat tudi sam tempiral. Sledil je 7 task kjer se je v sklepnih kilometrih dirke usedla vodilna skupina v kateri sem kot ponavadi bil tudi jaz. Pika na i pa je bil 8 task in tisto sporno letenje nad ognjem nekaterih. Po njem se preprosto nisem mogel motivacijsko dvigniti. Skupno 25. mesto me prav gotovo ni zadovoljilo, saj sem mnenja da tako dobro še nikoli nisem letel in dvomim, da sem sposoben kdaj še kaj dodati! Še o Stanetu! V tej priložnosti bi se mu rad tudi javno zahvalil za podporo in pomoč, ki nama jo je nudil. Nekajkrat sem mu že dal za pijačo se pa zavedam, da je bil njegov suport neprecenljiv! Hvala še 1x!!! Če povzamem, slovenska ekipa ni dosegla zastavljenih ciljev. Razlogov je pa več. Eden je prav gotovo majhnost ekipe. Manjkala je pozitivna energija v ekipi, analiza posameznih dirk in splošnega letenja na danem terenu. Manjkalo je med-ekipno rivalstvo, splošne razprave, medsebojna pomoč na štartu, pri inštrumentih, opremi, …. Vsi ti dejavniki, ki krasijo velike in močne ekipe prav gotovo doprinese tisto energijo, ki je včasih potrebna, za boljši rezultat ali ko se kaj zalomi in ne gre vse po načrtih. Davnega leta 2006 je že Gašper Prevc skupaj z nekaj takrat aktivnimi tekmovalnimi piloti uvedel navado pisanja reportov. To naj bi doprineslo k večji priljubljenosti obiskovanja tekmovanj (kot tekmovalec ali rekreativec). Sam sem kasneje začel objavljati reporte še v slovenske medije in v video obliki za interne JP zanesenjake z istim namenom. Po vseh teh letih našega skupnega prizadevanja sem na žalost prišel do zaključka, da smo kljub vsem tem naporom prišli do dna. Dva slovenca v superfinalu je milo rečeno daleč pod našimi sposobnostmi. To zaznava tudi celotna svetovna tekmovalna scena, saj ne mine dneva, ko me ne bi kdo vprašal, kje so vsi ti naši dobri piloti, ki so nekoč krojili svetovni tekmovalni vrh in ali resnično ni nobenega novega mladega zanesenjaka, ki bi prinesel svežino v ekipo. Poti navzgor preprosto ne vidim. Mnenja sem, da vse kljub vsemu ni odvisno samo od denarja. Ta šport s katerim se vsi tako zaneseno ukvarjamo (tekmovalci in rekreativci!), brez pomislekov vlagamo svoje prihranke ni nikoli bil odvisen od denarja. To, da lahko tako prosto letimo po zraku je privilegij, katerega se ne da meriti v €. Ob zaključku tega dooolgega zadnjega reporta, bi se želel zahvaliti vsem, ki ste držali pesti za nas in nas tudi bodrili preko takšnih in drugačnih sporočil. Veliko so nam pomenili!
Jurij Vidic
Rolda T10, 26.1.2013
Veselja je konec....tako ali drugače.Današnja dirka, nekaj manj kot 90km. Najprej daleč proti severu, nekaj km nazaj in nato čez ravnino in zopet proti severu na drugi strani, ter v cilj proti jugu. Začnemo solidno, kot vedno..;). Đuro ubere čist drugo pot daleč nazaj v hribovju, večina pa po sprednjih grebenih. Njegova se izkaže za dobro. Spet ga tiščimo na polno po hribih, kjer je kar razbito in zopet rinemo v veter.....ma tu kamor kol smo peljali....vedno gremo v veter...ma res prav čudno?? Ker je precej močno seveda zopet preveč spuščam gas, grupa pe seveda tega ne tolerira, zato mi vodilni zopet malce pobegnejo. Vendar še nič strašnega. Ker rinemo v veter nas na trenutke kar požira in na trenutke smo v leesidih, zato se kar mal razgubimo in iščemo pametna dviganja. Vse kar najdemo so le butajoči baloni, stebra za obrtnit pa ne. Zato zopet vodilni v grupi kar nizko porivajo naprej. In seveda....prvi pokasirajo fajn batino, vsi od zadaj pa smo za to dviganje že prepozni. Ma vsi stebri tukaj so "malo čudni"... Ko je batina, traja zelo malo časa in nato kar na enkrat ugasne oz. ostanejo le neki cufeljni... Zato je zelo težko slediti prvim, ker vedno pokasirajo lepo dviganje, vsi za njimi pa misleč, da bodo prišli v njihov steber samo malinimo spodaj. Tako da brzina je res tu prava vrlina in če nisi takoj zraven je konec. Zato sam kot tud drugi večinoma vozmo in lovimo grupe le od spodaj.
OK. Potem prva grupa navije in piči dalje. Đuro je nekje z njimi. Potem je treba naredit en večji preskok. Vsi gredo priklapljat bolj pravokotno na greben in izven linije. Ker sem zadaj, se odločim da naredim potezo (kao..?!?) in peljem bolj direkt linijo in jih s tem prehitim. Misleč da bom na drugi strani lepo osončenih hribih takoj dobil batino...spet malo sutra.. :(. Pri preskoku me tako močno požira da jedva pridem do grebenov v njihovi višini. Pri grebenih me še vedno požira, da mi ni popolnoma nič jasno. Pri tem seljake ki živijo tu gori naučim nekaj kletvic (nehote)...in z nogo še bincnem dva psa, ki me oblajata. Znajdem se nizko v neki dolinci kjer ni nekega pametnega izhoda. Potem le začnem kraspat neke prdece in po nekaj minutah zvrtim steber. S tem sem seveda izgubil preveč časa in celotna grupa, cc. 50-60 pilotov me nadleti in prehiti. Spet sem zbluzil. Nato zopet daleč od zadaj lovim, vendar neuspešno. Tukaj se izgubljenega skorja ne da pridobiti nazaj. Ne pri takšnih pilotih in ne pri takšnem tempu!!!
Đurota le za hip zagledam pred preskokom ravnine, kjer je bil nizko in pobiral. Mislil sem da je v vodilni grupi. Kasneje izvem da se je na ravnino prehitro podal v "smrt" in tako scuril nekje na poljih.
Čez celo dirko se matram brez neke prave grupe, nenehno se menjujemo, oz. ko probam zbežat malce nižji in hitreje, pri čemer izgubljam več me piloti od zadaj vedno dobijo v naslednejm stebru. Počasi, počasi le uspem malo ubežati in napredovati in tako do predzadnje točke en majčken napredujem. Seveda je vodilna skupina še vedno pred mano cca. 5-6km.... Do predzadnje in zadnje obratne peljem kar dobro. Na zadnji obratni pobiramo v stebru in navijamo za ciljni dolet, ki je cca.8km daleč proti vetru (glede vetra sem vsaj tako mislil. Kot sem omenil so tu vetrovi res uganka!?) ko navijem na 2200 mi inštrument kaže še -400m, vendar se vseeno odločim peljati, da ne izgubljam preveč časa, med potjo bo sigurno še kaj. Pri tem zasledovalci pridejo v naš steber spodaj. Ko peljem ga gasiram na mrtvo. Potrebna višina za dolet se vedno bolj zmanjšuje....hitrost je tud OK.... Ko na enkrat začne vario sam piskat...what tha fu*k ..?? Sedaj leti gor, da bi še okleščene smreke gor letele. Seveda pri tem opazim da grupa spodaj že prav tako pelje v cilj. Veter se hitro obrne, tako da letim že skor z rahlim vetrom. Piloti od spodaj, so ga imeli še več, tako da so imeli še večjo hitrost. Pri tem le nemočno gledam kako me ducat pilotov od spodaj samo prehiteva. V cilj pridem z cca. 700-800 metri višine preveč!?? Da o izgubljenih mestih ne govorim...:(
Žal smo Slovenci/a tokrat malo razočarali, žal....tako pač je. Sam ne morem biti zadovoljen z rezultatom, kateremu pa botruje tudi kar nekaj kuhinje v ozadju PWC-ja.
Za Đurota ne morem reči ali je zadovoljen ali ne, predvidevam pa da si je nadejal malo več. Sploh glede na to da je bil vmes že na zmagovalnih stopničkah. Res škoda...prav tako bi lahko bil tudi sam nekje okrog deseterice...
Iz Roldanilla iz moje strni še zadnjič (v tem letu) Dušan O.
PS. Pojavil se je Stenč, precej boljše volje kot midva z Đurotom ;) z njim je vse OK. ;) ;)
Rolda T9.....ko se domino podre....
 
Vreme zopet nekaj štrajka...zato se določi krajša dirka dolžine 78,4km Na štartu pa spet obupne razmere....veter v r*t... Tako rekoč se spet začnemo metat na zobe po štadru navzdol. Seveda prvega zopet poderem, ker sem malo šlutav zarad balasta....in seveda rahlim vetrom od zadaj... Da ne omenajm poškodovane opreme.. :( !! Razmere so zmeraj slabše. Đuro le nekako uspe ptegnit v nuli in gre dalje. Čas do markerja se nezadržno približuje, zato poskusim drugič v nesolidnih razmerah. Štartam OK vendar pri dvigu kupole zahaklam ob padalu čakajočega pilota in strgam celo stabilo linijo...komaj prekinem štart...:( ... Uuu triii pii*keee mat@$&**e..!!!. Razmere še kar obupne in celo štarno mesto v rotorju. Nekatere kar konkretno sklofa.... Zopet nazaj po štartu navzgor in vezat linijo. Čas se je praktčno iztekel in pilon je že odprt... Provizorično si zvežem špago in se pripravim na štart. Potegnem, gledam kupolo, je OK, vsi se derejo go, go...vendar pri obratu vidim, da je stabilo zvezan okrog A linij...ma za znoret....nič...bo že šlo, ni časa, si rečem. Ker je pilon že odprt, ga kar nizko peljem prot pilonu in le malo pobiram. Seveda grupa je pilon že zdavnaj obrnila in gre prot naslednji obratni. V bistvu sem eden izmed zadnjih in najnižji, grupe skor ne vidim več. Tako furam task, kjer se po poti srečamo z parimi piloti in nekaj časa nadaljujemo skupaj čez ravnino. Pred ravnino pobiramo čist iz podna in leesida ob vznožju hriba, poberemo in pičimo direkt prot obratni na ravnino. V glavnem bil sem čisto brez motivacije...na koncu pa ugasne dan in močna koprena popolnoma pogasi ravnino. Scurim nekje 17 km pred koncem dirke. Đuro čez dirko pelje dobro, kakor mi omeni. Naredil je nekaj napak na koncu in zato zaje*al rezultat. Na koncu dneva smo vsi čist gotofi!! :( .... No.....razen Stenča .... Baje je vzel sabo tud padalo...sam še ne vemo kake barve je?? .. :) :) O mestih oz. rezultatih ne bi raje....vse je gotofo. Na koncu sem seveda oddal compalin, (enega od mnogih) ker nas je dost pilotov štartalo po pilonu, oz. so bile razmere 95% časa neužitne za štart. Meet direktor pa ni storil nič....in še bi lahko našteval nepravilnosti...letenje nad ognjem...itd.....vendar ne bi zdaj o tem.
...mislim da se ga bomo dans vsi na***ali ... "eni tako drugi drugače"... :);)
Ajde.
Dušan.
 
Roldanillo T8, 24.1.20113
Nov dan nov task...dolžine 63km.
Pa najprej še beseda o včerajšnjem tasku...kjer sem zarad "predugriza" (Fournierja) dobil nulo!!??
Ta klinac me je videl ko me je zaugnilo v bazo in kasneje nisem naredil spirale, kar se načeloma v takem primeru naredi. Res da me je zaugnilo in nisem kasneje naredil spirale, vendar isto kot ogromno pilotov za mano, ki sem jih videl sam...in sem si rekel, da je tudi jaz ne bom....ampak njemu sem bil najbližji in evo...dobli so grešnega kozla...:(.
OK, k današnjemu tasku. Smo na štartu in vreme je precej v kur*u. Zarad tega tudi malce poznejši štart.
Dirka vodi večji del po grebenu-hribih, ker je precej vetra je tud precej turbolentno na trenutke. Najprej gremo po hribih proti severu, kjer se tu pa tam pobiramo iz leesida in ni bilo prav nič užitno.
Približno 7 km do obratne navijemo skor do baze. Ker je bilo precej pokrito, samo peljemo in v ravno pravšnji višini ga tiščimo na polno, da nas ne zaugne...no nekatere je spet. Sam sem se danes prekleto pazil.
Naredimo obratno in tiščimo nazaj v veter. Do sedaj sem imel pozicijo nekje na repu prve grupe. Đuro je obrnil malo za mano, vendar ga kasneje ko projektil piči prot naslednji obratni, kjer me na pol poti krepko prehiti. Ja žal moj S nima tolikšne brzine, pa čeprav sem ga tiščal na mrtvo.
Veter je začel pihati že rahlo iz hribov navzdol, tako da smo rinili v leeside. Tukaj jedva pririnem čez greben, kjer se tik pred tem sprašujem na katero stran se naj vržem. V desno pridem kao na veterno stran, vendar je tam dolina brez povratka - lukna. Vseeno se z par metrov višine vržem v luknjo in začnem vrteti neke raz*ukanine toliko da se lahko potem zopet vržem/o na južno stran. Tu se začne borba za preživetje. Točka je malo na ravnini, katera je v temi zarad tega noben noče na ravnino. Prav tako je cilj še dlje na ravnini oz. skor na drugi strani. Nekako poberemo do neke višine in gremo na točko, ter takoj nazaj proti vznožju kjer smo prej pobirali, vendar tu se kar razgubimo ker ni nič pametnega in nekateri preveč zanašajo z vetrom. Tu se en grupa z par deset metri odloči na ravnino proti cilju. V tej grupi je tud Đuro. Sam sem imel kakšnih 20m manj in sem hotel še dvakrat povrtet in z njimi, vendar nikakor ne morem dvignit zato mi grupa pobegne. Evo spet sem rekel, naj gre u 3 p.m. Še vedno nas nekaj pilotov vztraja in malinimo, vendar nas je močan veter odnesel preveč severno in na nižji del grebena. Za nami sem videl grupo, ki je začela vrteti, vendar v veter proti njim nisem imel šanse. Zato se z tremi podamo na ravnino čez mesto v upanju na dviganje. Vetra je tolk da sem na trenutke skor stal ko sem obrnil. Nad mestom se mučimo pobrat vendar je preveč vetra da bi se lahko formiral steber. Zato porinem proti vetrru in vznožju hriba na drugi strani mesta, kjer je del hriba obrnjen malo prot vetru. Tu začnemo povrtavat in čez čas le poberemo. Med tem se nam pridruži še par pilotov in z ravno zadostno višino gremo v ciljni dolet, cca. 8km.
Na začetku smo vsi previdni z gasom, čedalje bližje pa ga že orng gasiramo. Tukaj mi Maurer ki je bil z mano in še en Enzo pobegneta, ostale sem pa spičil. V cilju je seveda celotna grupa ki je za nami pobrala steber pred mestom. S presenečenjem pa opazim da ni prve grupe. Tako sem v cilju šele 33 :(. Kasneje izvem da je celotna prva grupa scurila. No pa si vsaj malo oddahnem. Škoda za Đudota, tokrat bo koristil Jokerja.
Kasneje mi pove da se je za dejanje že kaznoval....sam se ne spomnim čist dobro...al z pešačenjem .... al z zaužitimi pivi ..?? ;)
Čao
Dušan O.
 
PS ... aja .. baje je nekdo, nekje videl Stenča ... tako da je še vse OK z njim :):)
 
Roldanillo Task 7 - 23.1.2013
Določi se dirka dolžine 109 km in samo z dvema točkama...vsaj kucat ni treba dost v inštrument ;). Dirka z exitom 3km okrog štarta vodi daleč proti jugu, ter nato pristanek severno od Roldanilla. Po včerajšnjem za*ebu v drugi polovici dirke (do 40 km sem bil namreč čisto v ospredju) se danes odločim vozit malce bolj konzervativno... Pilon odpeljem dobro in visoko. Kar hitro se odpravimo na ravnino in po direktni liniji do obratne, ki je oddaljena cca. 45km. Pri tem skrenem malo iz linije levo, kjer so bolj proti sredini ravnine lepi kornetki...a žal se niso pustili obliznit, zato peljem dalje in na desno. 
Tako se srečam z grupo v stebru, ki je peljala direkt linijo. Tukaj lepo povrtimo in gremo dalje. Prispemo že na drugo stran ravnine, kjer zopet ujamemo lepo dviganje. Sam se nahajam nekje na sredini grupe, vendar z dobro višino. Do sedaj vse OK. Tudi Đuro je z nami, vendar za razliko od prejšnjih dni danes tu pa tam nižje. Na drugi strani ravnine, dobro peljemo po hribčkih, vse dokler ne prečkamo eno večjo "dolino". Tako daleč na jug na tej strani še nismo leteli. Pri prečkanju se začno težave. Sam ne poberem čist do baze, za nameček pa še tiščim poln gas, da ujamem vodilne. Ko se jim le približam, sem kar nižji, ter priletimo v temo na drugi strani. Tukaj Đuro ubere najboljšo linijo, bolj levo in nad hribi kar mu da dobro višino. Mene pa kar splahnjuje po hribu navzdol, zato se usmerim prot ravnini. Nobeden od celotne grupe, cca. 40-50 pilotov ne najde pametnega dviganja. Na ravnini oz. vznožju začneva z enim vrtet 0,5 ter sva najnižja. Celotna grupa se zgrmi na naju in začnemo vrteti nulco, ki pa nikakor ne preide v kaj več. Do tal imamo mogoče 200m. Vsi obupno iščemo, eni se podajo še bolj na ravnino...kar se kasneje izkaže za boljšo naložbo, ki se je obrestovala počasi, a se je. Đuro potegne na ravnino pred mano, kjer je tud višji od mene, zato se sam še ne odločim na ravnino. Do grupe ki je vrtela sem imel predaleč. Tako počasi pridobivamo kakšen meterček in se počasi pomikamo ven. Đuro je že rešen in odpravi se dalje. Po tem ga lep čas ne vidim več. Sam se z par piloti mučim pobrat kar nam po nekaj premikih vstran od točke/linije le uspe zvrteti do baze. V daljavi vidimo grupo ki pelje po naši prejšnji liniji in sedaj jim dela bolje. Tista grupa nas pošteno nadmudri. Sam pa v slowmotin nadaljujem pot prot obratni, kjer imam še kakšnih 7km in v veter. Počasi se druga grupa že vrača od obratne in priklapljajo v naše stebre. 1,5km pred obratno srečam desno od mene tud Đurota, za katerega sem mislil da je že daleč pred mano. Tukaj uberem malo slabšo linijo in moram do cilindra malo dlje. V povratku peljem spet čist nizko in začuda spet poberemo čist nekje iz ćoška... Po parih km. ujamem grupo z Đurotom in vrtimo lep steber. Nadaljujemo proti severni obratni točki...kjer v daljavi vidimo črnino...po nekaj minutah je tekma ustavljena zaradi dežja na naši poti. Mi smo imeli do tja še kar nekaj km in vendar pozicionirani smo bili kar OK. Tako smo šli kar najhitreje pristajat na nogometno igrišče pod nami. Sfurali smo 74 km in nekaj drobiža, kar je 10km manj kot najboljši.
Tulk za nes.
Dušan
 
Roldanillo Task 6 - 22.1.2013
 
Po dnevu počitka smo kar pričakovali, da nam bodo task comity sestavila dolgo dirko. 130.7 km dolga disciplina nas je prvo vodila JZ od starta, nato pa nekako cikcak nazaj mimo Roldanilla in v smeri proti SV proti cilju, ki je bil na istem mestu kot pred dvemi dnevi. Omenjeni cikcak nam nas je peljal kar 7 krat čez ravnino. Pogoji v zraku so bili nekoliko bolj nestabilni zato se je kar dostikrat zgodilo, da smo prišli v neformiran term. steber, ki nas je samo premetaval in »baloniral« nikakor pa ni dvignil na željeno višino. Startni pilon sem zopet odpeljal zelo slabo, saj me je tocno minuto pred odprtjem potegnilo v bazo! Sledilo je tiščanje ven iz baze, hitra špirala s katero sem izenačil višino z bazo in nato vračanje v startni cilinder. Klapa mi je medtem ušla že za kak km. Sledilo je ponovno tiščanje in lovljenje vodilne skupine. Dušan je pilon odpeljal bistveno boljše in srečala sva se šele po cca 15 km. Od tu naprej sem mu ušel in se priklopil vodilni skupini, katera je letela tako hitro, da nas je v njej ostalo samo 5. Na cca. 70 km smo prišli pod oblak, kateri je sicer dvignil vendar kot sem omenil prej ni in ni šlo do baze! Tu so nas zasledovalci ponovno ujeli, formirala se je skupina približno 60 tih pilotov, ki so bolj ali manj leteli skupaj vse do cilja . Žal je imel ravno v tem stebru težave tudi Dušan, ki je ostal sam, zapovrh tega pa še nizek. Sledilo je reševanje iz podna kar mu je posledično vzelo veliko časa! Pred zadnjo obratno točko ( cca. 15 km pred ciljem) sem skupaj s 10 timi piloti uspešno povrtel še zadnji steber. Medtem so ostali, ki so se znašli nekoliko nižje na silo odleteli proti obratni točki in proti cilju. Kot prvi sem porinil iz stebra proti točki in cilju, vendar me je zaradi boljše linije in polnega tiščanja prehitelo 6 »mandljcov«. V cilj smo prišli čisto previsoko!! Klapa preprosto ne razume, kako sta lahko Donini in Luc tako hitra na polnem gasu, glede na to, da imamo praktično ista padala. Med pogovorom z Russom mi je slednji dejal da Donini prav gotovo goljufa! Nihče pa ne ve kako!? Donini namreč po oceni drugih dosega hitrost cca. 3 km/h več kot ostali! Ni mi potrebno dodatno omeniti komu je najbolj »ležal« današnji dolgi ciljni dolet.
Meni je uspelo prečkati ciljno črto kot 7., Dušan pa z zaostankom 15 min za zmagovalcem kot 73.
 
Jurij Vidic
Roldanillo Task 5 - 20.1.2013
 
Vso pot na štart in na briefingu je bilo govora samo o včerajšnjem letenju nad pogoriščem njive sladkornega trsta. Na briefingu je vzel mikrofon tudi Luc, ki je bil popolno zgrožen nad dejanjem nekaterih »norih« pilotov, ki so pogumno zapeljali v gost dim in s tem pridobili kar precejšnjo prednost pred ostalimi » zajčki » ki tega nismo upali. Predlagal je, da se v nadaljevanju tekme to prepove. V glavnem so se vsi piloti strinjali s tem vendar pa do kakšnega konkretnega dogovora in določitev sankcij ni prišlo. Če sem vse to pravilno razumel je ostalo vse odprto na načelu » fair playa«. Naj sedaj napišem nekaj zanimivosti iz včerajšnje 111,7 km dolge dirke. Zaradi težav iz dirke prejšnjega dne so nam dali časa med startom in odprtjem pilona kar 1h in 15 min ( 15 min več) Vse je šlo gladko, dirka je prvo peljala Z po hribih, nato direktno na ravnino in potem zopet SZ nazaj proti hribom. Sledila je točka na skrajnem V in 15 km nazaj doleta v cilj po ravnini na manjše letališče (isto kot prvi task). Pilon nama skupaj z Duškotom ni ravno uspel, vendar se je meni nadaljevanje lepo poklopilo tako da sem prvo točko obrnil kot četrti, sledilo je letenje po ravnini. Tu sem občasno diktiral tempo skupini. Letenja iz stebra v steber s polnim gasom smo vzeli že kot nekaj čist samoumevnega! Sledilo je letenje nazaj v hribe, kjer smo uspešno izkoriščali konvergenco. Tu sem Dušana zopet srečal, ki se je končno ujel in leti iz dirke v dirko boljše. Praktično skozi vso dirko se vodstva venomer menjavajo. Po zadnji obratni točki sledi ciljni dolet, katerega se vodilni zopet lotimo čisto prenizko. Sam krenem ostro levo iz smeri in s tem spustim cca 30 pilotov predse, vendar mi boljša linija omogoči tiščanje vse do cilja, katerega preletim kot 7. Dušan pa minuto za mano kot 24! Cela drama se je dogajala med prvimi 5 timi, ki so kljub temu, da so bili nizko tiščali polnega v cilj. Pri tem je Doniniju padala zaprlo in vrglo proti Kriglu. Slednji je moral v izogib trčenju močno skreniti iz linije, kar ga je stalo ravno tistih cca 20 višinskih metrov zaradi katerih ni prečkal ciljne črte (zmanjkalo mu je slabih 30m). Takšnih osmoljencev je bilo včeraj čez 20, med njimi tudi do včerajšnje dirke četrti, Michael Sigel! Prej omenjeni Donini pa je pristal dobesedno na črto in tako po seštevku leading točk zmagal in prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku. Skupni rezultati so se včeraj dodobra premešali, saj se je odštel prvi discard ( odšteje se najslabši rezultat). Dušan se je tako povzpel iz 30 mesta na kar 15., sam pa iz 8 na 5. Jaz sem super zadovoljen, Ducy pa še vedno malo »cmoka«! Danes imamo dan počitka katerega se vsi veselimo, saj nas pošteno bolijo noge od nenehnega tiščanja gasa.Film: Columbia part 1.
 
Hasta mañana ...
Đuro
 
 
Roldanillo task 4 - 19.1.2013
Pa začnimo kar na dolgo. Določi se dirka realne dolžine skoraj 100km. Problemi se začno že takoj na štartu!! Veter v generalu piha navzdol, kdaj pa kdaj se pojavi nulca z tandenco od zadaj. V tej nulci jih poštartala približno polovica. Jaz in Đuro pa še kar na štartu v vrsti. Sam poskusim z štartom, kajti čas se izteka. Še vedno imam nekaj vetra od zadaj, vendar treba je potegnit. Grem na polno, nakar me pri preobratu zmanjka, padalo pa še ni formirano....in seveda se zložim. Pri tem si, ko zakleto strgam kokpit z balastom....inštrumenti letijo po zraku...groza...Zavladala je popolna zmeda na štartu. Folk se neumorno meče na zobe, ter skoraj brez pretiravanja lahko rečem da delajo salte dol po bregu. Nekaterim se pozna da so trenirali gimnastiko in dobijo oceno 10/10 :) :). Đuro med tem uspe potegnit in odhiti dalje. OK, čakamo na boljše pogoje, ki jih ni in ni....se odločim za drugi poizkus. Veter še kar od zadaj, vendar časa do pilona le še okrog 14 min!!??!!.
Odločim se potegnit naprej, kar mi z muko le uspe. Seveda pa se pozna davek prejšnjega padca. Kokpit z balastom mi kar na prosto leži na jaj**h ter se premetava sem ter tja...nočna mora!!. Hitro začnem vrteti prvi steber, ki je bil kar živahen, kar pa z mojim plavajočim balastom ni bilo niti najmanj enostavno.
Minuto in pol pred odprtjem pilona sem pod bazo, vendar ne na najboljši poziciji. Dirka se začne. Gasiramo ga ravno ven na ravnino, nato nazaj proti vznožju hribovja na SV. Vmes se srečam z Đurotom, ki "skupaj" nadaljujeva pot. Zopet nas nadmudri grupa, ki je ubrala boljšo pozicijo na pilonu, vendar smo tik za njo. Ta grupa po prvi obratni piči nazaj na hribovje, mi pa se zadržujemo malce bolj na ravnini. Letimo prot drugi obratni, prva jo obrne grupa iz hribovja, ker so na poti pokasirali dobro batino, mi pa napredujemo zmerno. Po navadi je tak čas začelo pihati že od hribovja prot ravnini, kar bi prvo grupo sam splahnilo, vendar ta dan očitno ne!?. Obrnemo drugo obratno in zatem na drugo stran ravnine na T3. Tukaj rinemo v veter, ter se izmenjujemo in iščemo. Z Đurotom sva skoz blizu, seveda je on zmer višje-logično ;).
Ene 9km do obratne nam gre vsem že mal za nohte in obupno iščemo kakšno konkretnejše dviganje, ker ga rinemo v veter nas na trenutke kar požira. Vmes poberemo eno 4ko in gremo dalje. Tik pred obratno zopet potrebujemo navit in iščemo kaj pametnega.
Obrnemo T3 in tu se začne teh 72km/h !!!!!!. Še malo naprej in levo od obratne je na polju velik ogenj....in seveda ... bi rekli padalci kjer je dim/ogenj, je tud termika!! To so/smo tukaj že skor vsi prakticirali, saj je kar nekaj ognjev po tleh vsak dan. Vendar to ni bil navaden ogenjček ampak kar mal večji in kar videl si steber/dim skoz do baze. Sam imam do ognja kak 1km... Kjer že vidim prvega junaka nizko, ki je šel po termiko z vsemi vrečami!! Fantje!!!! Ne boste verjeli kaj sem na lastne oči videl in prav tako ostali!!!!! Povem vam da je regratova lučka videt bolj stabilna in kontrolirana v Vipavski burji!!!!!!! Ubogega Enzota, kot tudi druge je napičilo vertikalno kot bi ga izstrelil. Padalo in pilot sta bila vodoravno....vendar le za trenutek!!! Sledilo je nešteto orng kloferjev....stalov...negativ...kep...itd.... Enega tipa je zmučkalo v kepo, padalo se nekako odpre in z kravatama na obeh straneh ga še kar nekontrolirano meče vertikalno navzgor, po nekaj minutah reši (ne vem kak) in zopet kloferji, itd... Najhuje vsemu temu je, da so piloti vedeli in videli da je izredno/smrtno nevarno it v ta "ogenj" a se jih je velika večina vseeno odločila za expresno dvigalo!!?? Jaz in Đuro sva raje povrtavala ob ognju kjer je šlo gor cca 2,5m/s. Seveda, so vsi tisti v expresu bili nebeski za 5s. V glavnem, ni bilo padala ki ga tam nebi vsaj parkrat konkretno zmučkalo in raz**kalo!!! Res to je bilo videt tako grozno, da ne morem povedat!!!
Izkupiček tega exspresa!!!!! Samo !!!! ena rezerva Jasen Savov (po tem je v busu dejal, da v kaj takega ne gre več), ter največja hitrost na dirki 72km/h....vertikalno (navzgor, da ne bo pomote) !!!!!! Seveda so si vsi ti preživeli od expresota in ko so po nekaj minutah prišli do zavesti, videli da imajo ogromno višine in prednost pred nami, kar so s pridom izkoristili. Vseeno smo jih cca 10 km pred zadnjo obratno skoraj ujeli ter nadaljevali pot prot obratni in nato cilju. Tu ga z Đurotom še kar solidno odpeljeva, vsi ga tišimo na mrtvo!! Obrnemo še zadnjo točko in pičimo prot cilju, cca 15km. Vmes še enkrat pobiramo, kjer nas dohiti še zasledovalna skupina in tako nas cel roj piči na polno v cilj. Poberemo ravno prav in še kak meterček za rezervo (ki je bil sedaj odveč in s tem izgubljena mesta).
Vseeno, v cilj pripeljem okrog 8-10 mesta in par sekund za mano tud Đuro. Vendar sva zarad leadingsov izgubila par mest. Mislim da sva tako na 15 mestu.
 
To je to , za nes ;)
Dušan O.
Roldanillo task 3 - 18.1.2013
Zdravljenje »mačka« Glede na to, da Duškota še vedno ni v našo hišo sem se odločil, da kar jaz napišem ta report. Po njegovem izgledu na štartu sem prepričan, da se bo »zavalil« v posteljo in zaspal. Včerajšnje druženje s Venezuelci v bližnjem parku mu je lokalni »ron« onemogočil miren spanec. Zjutraj mi ni preostalo drugega, da sem se v imenu naše ekipe opravičil španski ekipi ( s katerimi smo skupaj v hiši) zaradi bučne noči. Ubogi Xevi ( 2 na EP v St. Andreu ) je verjetno prav zaradi neprespane noči scuril kmalu po odprtju štartnega pilona. Jaz se mu niti v oči ne upam več pogledati!!! Torej, po prihodu na štart nam je oblačno vreme in občasen dež dal vedeti, da danes ne bo šale. 
Kljub temu so nastavili disciplino dolgo nekaj čez 100 km, vendar so slednjo kmalu skrajšali na 77 km. Ob odprtu štartnega pilona sem se poskušal držati čim višje in bolj v ozadju. Z mano je bil tudi Duško, katerega pa potem nisem več videl vso dirko. Skratka ni mi bilo jasno na kaj klapa sploh pobira. Oblačno vreme in ravnina sta me iz kilometra in kilometer vedno znova presenečala. Zaradi zadržanega letenja sem tako zaostal za vodilno skupino že za cca.4 km. Končno sem se sprostil in začel peljati bolj ofenzivno in vodilne kmalu ujel. Po nekaj km smo se naposled se znova ločili. Ena skupina je krenila levo po ravnini, sam se pa skupaj z Raulom, Mikijem in še nekaterimi odpravim po levi strani. Nizko priletimo nad neki aktivni industrijski dimnik, ki nam dahne lepo štirico. Hitro dvignemo do baze in z veseljem opazujem skupino na desni kako se nizko trudijo pobrati. Krenemo naprej, še 1x popravimo višino in odplaniramo proti cilju. Preletimo ekstremno temno območje v katerem nas je pral celo tudi dež. Kot najvišji od »moje« skupine poizkusim srečo še nad dimom zažganega polja, vendar kmalu pristanem. Preostalo mi je samo še opazovanje in štetje kdo bo šel čez. Iz desne skupine, ki dežja ni imela, kmalu zatem uspešno dvigneta ravno na »mojem« dimu Aron in Siegel vse do baze in odpeljeta proti cilju. Slednega tudi ona ne preletita. Dokaj zadovoljen spakiram in se usedem kar na redni avtobus, ki me za 2€ odpelje proti Roldi. Šele po nekaj km vožnje (cca.40 min po mojem pristanku) opazim, da se še 6 malinovcev trudi nabrati in me nazadnje tudi preletijo. Nej se gredo solit!!! Za Duškota pa bolj malo vem kaj se mu je dogajalo, ker ga še vedno ni. Na »tabli« piše da je zmogel 58.50 km kar bo verjetno štel za njegov prvi (!?) discard!? Danes je pa organizator priredil party s hrano, pijačo, bazenom in jakuzi-jem. Samo še na Duškota počakamo da pride, potem pa gremo (.
Roldanillo task 2 - 17.1.2013
Hola amistades ...na kratko. Tekma skenslana pred pilonom. Na malce bolj široko... Pridemo na štart, kateri se v pol ure ovije v bazo. Malce pred breafingom se odpre in zagledamo bazce ki se začno počasi formirat nad ravnino. Sevda je pred tem bilo precej temno okrog in okrog. Task nastavljen na 120km ki na začetku pelje po grebenu levo, nato do Roldanilla za tem pa na ravnino proti severu in cilj nekje daleč na jugu. Poštartamo kjer se zopet začne igra sleph miši po bazah, itd.... zelo stresno!!! Priblžno 10 min pred markerja v zraku se zadaj v gorovju precej stemni... kar se samo še stopnjuje in v ozadju črnine se že vidi dež.Organizator se odloči skenslat dirko. Seveda vsi piloti tega niso slišali, vključno z mano in še kar vztrajamo pod črnino na odprtje šarta. Štart je odprt in kao začnemo dirko....vendar se mi vse skupaj zdi sumljivo, saj velika večina ni letela kot bi morali...sprašujem se ali sem kaj zaj**** z inštrumentom ali kaj. Zaradi tega vprašam po postaji, če je task še ON?? Organizator odgovori (sedaj sprejmem), da je task skenslan. Odpravimo se pristajat v Roldanillo na stadion, kjer imamo ogromno publike. 
 
Roldanillo task 1 - 16.1.2013
Pa smo sfurali prvo dirko. Na hitro povedano. Sam zelo zadovoljen z svojim letenjem, do cca 55km, kjer sem praktično prvi v drugi grupi in porivam naprej. Potem pa malce nesreče. Đuro, "nezadovoljen" z prvim delom dirke, do cca 55km in lahko rečem da (mora bit) izredno zadovoljen z zadnjim delom. Na dolgo... Dirka dolga realnih 82km se začne z pilonom levo od štarta, kjer je bil največji problem izogibanje bazam, oz. ostati pod njimi, kot pa pridobivanje višine. Štartam kar hitro in čas teče počasi vse do 6 min pred markerjem, kjer tisto dviganje od vsepovsod malce izgine. Do odprtja pilona se kar solidno poštelam in začnem dirko. Takoj se formirajo dve grupi in nato še ena. Mi/jaz uberemo nekje vmes. Ena grupa katera naredi marker precej na ravnini gre po "sredini" ravnine do naslednje obratne, ki je bila postavljena proti jugu. Eni gredno prav po grebenu, sam in ostala grupa pa nekje vmes. Z grupo se čedalje bolj pomikamo na ravnino, kjer imamo kar lepo pomarkirano z bazami. Tukaj uberem dobro linijo in dobro poberem steber, s čimer si pridobim rahlo prednost z Lucom na čelu. Vendar Luc ubere pot bolj desno po bazah, jaz pa direkt proti obratni, kar se izkaže za dobro potezo. Prednost pred zasledovalci si še malce povečam. Točno na obratni pa se srečam z drugo ravninsko grupo, ki je idealno pobrala steber pred mano in gasira naprej. Tukaj malo zaostanem, vendar nič hudega, ogromno jih je še za mano. Za tem solidno napredujm in lovim vodilne, ter tako ne poberem stebra do baze, kjer pod mano opazim Đurota ki je z zasledovalno grupo priključil steber, katerega so kasneje izmolzli do konca. Sam se podam naprej, kjer lep čas ne najdem nič pmetnega. Po nekaj km le začnem vrteti, kjer prva grupa že odpelje naprej. V stebru pa že vidim zasledovalce z Đurotom, ki visoki priklapljajo moj steber. No od gre moja zgodba navzdol. Po želji dohitevat ostale, ki so za nameček še višji plačama davek v vsaki planaži, ker peljem nižji. To se stopnjuje do konca, kjer mi cca.12 km do cilja inštrument pokaže ciljni dolet. Seveda se z polnim gasom zaženem z optimizmom, da bom vmes še kaj malega dobil. Med tem seveda grupa z Đurotom "nebeski" pobegnejo. Đuro je zadnji del dirke odpeljal vrhunsko in nadmudril ogromno pilotov. Sam pa še vedno nizek, vendar z zadostno višino za cilj (hmmm malo sutra). Za mano in z mano višje pa še cel roj pilotov. Da je bilo veselje še večje sem 6km do cilja prišel v območje ker sem imel konstantno propadanje 4 ali več. Evo u tri pm... sem rekel....spet bom scuril tik pred ciljem, katerega sem že markiral optično. Bil sem že precej nizko in vedel sem, da nikakor ne bo šlo skozi. Čudežno dobim nad bajto en majhen balon katerega povrtim dvakrat in pičim z ravno dovolj višine v cilj. Evo ... ko zakleto, čim piknem ESS, katri je bil 2km, gre vse gor...amapk vseeno vprašanje če ne bi prej povrtel bi se po vsej verjetnostu ravno tu nekje vsedel. Seveda pa sem s tem izgubil ogromno mest! :(. Kaj čmo tak je. Đuro z izvrstnim finišem v zadnji tretjini dirke na 11 mestu. Sam pa na kazenskem 44. 
 
 
Uradni treninig - Dušan Orož 
Torej danes uradni trening...kao...;)...beri: leteli smo vsak po svoje. Načeloma bi morali imeti task in retrival, vendar se je vse to izgleda izgubilo nekje v prevodu. Prdemo na štart, kateri je zopet v bazi, vsakih nekaj minut pa nas porosi še par kapelj dežja. Vetra skoraj nič tu pa tam kakšna sapica. Tako se začnemo metati eden za drugim. Sam sklenem, da se čimprej poberem iz štarta dokler se ne ulije. Od SLO potegnem prvi in naravnost prot ravnini, kjer izgleda vsaj malo kultrno. Vmes naredim ene tri zavoje in že sem pod bazo, ki je bila ta čas "že" na 1850m. Jurij štarta kmalu za mano in ujame še zadnji vlak.Stenča pa žal opere na štartu in zadovoljiti se je moral le z ponovno vožnjo v kombiju. Torej danes se vsi odpravimo okušat ravnino, ki je res zanimiva in bolj "user friendly" ;). Kar lepo napredujemo čez ravnino na drugo stran, kjer se ves čas malce izmenjujemo. Nekateri so dokazali, da se da pobrati res nizko, vendar ne bi tega prakticiral namenoma ;). Po ravnini smukamo bazce sem ter tja, kjer se srečamo s prvo grupo ki je štartala pred nami in se je vračala nazaj v Roldanillo. Odločimo se jim priključit, kajti z nimi je bil tudi novi Boom 9. Sam sem imel malo prilike se zapoditi za njim ter primerjati performanse. Iz videnenega bi lahko na prvi vtis rekel da je "ekvivalent" Enzotu. Vskakor pa je to še prerano za "dokončno razsodbo". Pri povratku sem se nekako znašel spodaj zato me grupa in Đuro nadletijo. Tako smo cca10 min za njimi nakar se zopet vlije ploha ravno nad Roldanillom. Đuro pristane v kapljicah dežja, dosti pilotov od zadaj, vključno z mano pa moramo bežati pred dežjem. En čas še vztrajamo na obrobju zavese, vendar ni bilo izboljšave. Tako pobegnemo cca. 10km od Rodanilla ter pristanemo v mestu na stadionu ter s prvim busom domov. Tako dan je rešen. Popoldne nam pripravijo veliko dobrodošlico in parado, ki je bila res ogromna, spominjala pa na pustni karneval ;) Jutri pa čisto za res.
Pozdrav iz Roldanilla Dusan O.

PWC superfinal2012 trailer from Jurij Vidic on Vimeo.
 
 Neuradni trening - Dušan Orož
Roldanilo - 2 "neuradni" dan Zjutraj se precej hitro odpravimo na štart, kjer nit ni bilo časa za zajtrk in ga na hito opravimo kar med vožnjo. Vreme zjutraj ne zgleda obetavno, vendar naši experti pravijo da je to normalno in da se bo zjasnilo. Prispemo na štart kjer se precej zgodaj odpravimo v zrak, čeprav so razmere šibke, vendar glede na dogajanje včeraj kjer je začelo pihati navzdol smo rekli da ne bomo čakali. Baza je bila še precej nizko nekje na 1850m, na štartu pa praktično nič vetra in dolina še pokrita. Vseeno se odločm potegnit prvi od SLO ekipe. Z grupo poberemo do baze in se odpravimo levo po grebenu. Razmere na trenutke nič prijetne. Stebri le do cca 5m vendar precej turbolentni!! Tako se v parih trenutkih ubadam le z coto nad glavo. Jurij se nekje po pol ure oglasi da je v zraku, ter da gre za mano. Sam se pridružim neki grupi, oz. jo lovim, ti pa nadaljujejo precej daleč po grebenu severu. Oglasi se Đuro in sporoči da se počasi vrača. Sam bi že zdavanj obrnil nazaj, vendar se nisem hotel vračati sam. Kar na naenkrat se razgubimo in vsak po svoje nadaljujemo pot še dlje proti severu, do točke kjer naredimo povratek. Grupa štirih pilotov se odloči za povratek po ravnini, sam pa uberem pot ob vznožju. Povratek je bil izredno težaven, saj se je veter okrepil, smer pa je bila vzporedno z grebenom. Po precejšnjih mukah se le privlečem do Roldanilla, kjer me na pristanku pričakata Stanč in Đuro, ki je bil malce razočaran, ker je na poti nazaj scuril. Pa vseeno bolje danes kot na tekmi ;). Nasplošno bi po današnjem dnevu rekel da bo letenje precej zahtevno in težavno. Letenje po grebenu je precej turbolentno, ravnina pa bo ob takšnem vremenu začne delati pozno in kakor pravijo dela malo časa in ugasne kot bi preklopil "šalter". Ampak počakajmo na tekmo in vse bo jasno. Precej se govori okrog novega Boomernaga. Vsi piloti ki ga imajo so zelo zadovoljni, preformance pa naj bi se kosale z Enzotom in ga morda celo prekosile. Vendar so še vsi previdni glede ocene, kajti prav tako čakajo na tekmo kjer bo viden rezultat, torej kmalu.
Adios, hasta la próxima Dušan O.
 
 Prihod v Kolumbijo - Dušan Orož
 Takole pa smo prispeli v Kolumbijo v mestece Roldanillo, kjer se letos odvija Svetovni Superfinale v preletih z jadralnimi padali. Tokrat zastopava barve kokoške (le) Jurij Vidic in moja malenkost, Dušan Orož. Zraven naju je še najin moralni podpornik Stenč - Stane Jakopič. Seveda pot do Roldanilla ni šla kot po maslu, kar se lahko nekako kar pričakuje ;). Z letalom smo prispeli do Bogote, od tam pa smo se odločili za road trip z busom. No tu pa nas pričaka majhno presenečenje. Le cca. 25km pred Armenijo, kjer zopet presedamo, se zgodi prometna nesreča kjer čakamo v dooooolgi koloni približno 4-5h, kar našo vožnjo iz cca. 7-8h podaljša na 12-13h... :(. Za nameček je v avtobusu, kjer imamo sicer dosti prostora in si vsak prilasti svojo klop, tako prokleto mraz da je isto kot da bi bil doma. Šofer pa ne vem iz kakšnih razlogov šopa klimo na polno, kot da bi bilo zunaj +35 ºC (drugače se vozimo čez gorovje cca. 3800mn). Da ne omenjam vožnje, ki je vse prej kot tekoča in spancu namenjena ;). Da bi ostal na sedežu bi se bilo najbolje kar pripasat. Ker nas sred noči zebe kot pse, sam pa nimam kaj za čez glavo.... se kar odločim malce sleči prevleke sedeža in jih uporabim za kapo;). Po dolgi vožnjie prispemo v Armenijo kjer najdemo naslednji bus za Roldanillo, kamor prispemo danes 13. Januarja opoldne. Tukaj malce tavamo sem ter tja in si iščemo prenočiše, katero bi naj imeli dogovorjno...kar pa se izkaže da spet ni kot bi naj bilo. Čez dan ugotovimo da piloti, ki so šli dopoldne na štart niso leteli, ker bi naj bile letalne razmere neugodne. Drugače je vreme kar mal čudno, danes z kar nekaj oblačnosti in po "slutnji dežja." Upamo na boljše vreme jutri, ker bi iz ruzaka osvobodili tud naša padala. Za enkrat je to, to. Uradni trening dan nas čaka v torek....pa da vidimo kolk so se Francozi in ostali teden pred nami naučili na prejšnji tekmi..;) ... Upam da čim manj ;) Pozdrav iz Roldanilla od SLO ekipe.
Dušan Orož