Zaključni komentar zimske lige 2010

17.03.2010

Ko si skušam predstavljati , po čem si velja zapomniti letošnjo zimsko ligo, verjetno ne morem mimo dejstva, da nam je uspelo oddirkati le dve disciplini. Le dve tekmi pa le s težavo poimenujem liga.
Torej, če se vrnem nekaj mesecev nazaj v november, kje sta bili planirani dve vikend tekmi, v spominu pa nam je ostalo le oblačno in deževno nebo. Mogoče na tem mestu velja pripomniti, da bi bilo v bodoče novembrski termin planirati prvi vikend v novembru, potem pa se prepustiti zimskemu spanju. Sledila sta dva več ali manj zimska meseca, ki sta letos ponudila bore malo letenja, če odstejemo tisti famozni 04. januar, ki je bil resnično dan zase in kljub temu, da je bil sibirsko leden, je kar lepo število jadralnih padalcev odprlo sezono že četrti dan v letu 2010.

Čez dober mesec dni je prišel na vrsto podaljšani vikend s kulturnim ponedeljkom, ki smo ga Prešernu v čast zaključili na Lijaku. Sobota in nedelja sicer nista bila nič kaj kulturna za letet, se je pa zato naredil lep ponedeljek, ki je ponudil prav spodobne pogoje za 28,5 km čiste dirke, ki jo je zaključilo vsega 5 tekmovalcev. Duetu Anže in Urban je v cilju po skoraj 9 minutah sledil še trojček z Bojanom ma na čelu, ostali pa smo ostali brez zaključene discipline. Vzrok za slabo udeležbo v cilju je bil v poznem štartu in kratkem dnevu, tako da je dobrih 10 min zamude pomenilo predčasen pristanek, večine sicer na travnikih pod Lijakom, kdor je pa na ta dan letel in si je lastil inicialki TT, je skoraj obvezno gnezdil na krošnjah. Kako se je pa ta nesrečna saga nadaljevala, pa lahko še vedno spremljate.
Zopet se je obnil praktično cel koledarski mesec, ko smo se gonili nad Lijakom. Tokrat so bili pogoji že prav spomladanski, disciplina pa malo bolj zahtevna od prve, dolga pa odletenih 43.2 km. Ta tekma nam bo ostala v spominu predvsem po tem, da je v cilj kot prvo priletelo netekmovalno padalo, ki ga je upravljal Tovornikov Lojze. Sledili smo moja malenkost, Primož in Urban, ki smo ob prihodu seveda mislili, da smo prvi (p)tiči v cilju. In ravno ta nepredvidljivost v jadralnem padalstvu je eno od dejstev, ki naš šport dela tako zanimiv.
Mogoče še beseda o dnevu ZPLS, ki se je vzporedno odvijal. Menim, da bi bilo v bodoče smiselno dan ZPLS organizirati v bolj obljudenem (toplejšem) terminu. Dejstvo pač je, da je v tako zimskih razmerah praktično nemogoče organizirati kakšnokoli večjo prireditev na prostem, saj nam mraz odžene še tiste najbolj zagrete obiskovalce in simpatizerje. Če pa ni 'folka' potem tudi 'muzike' ni.