Praznenje glave aka PWC Turčija

11.06.2009

Po nekaj dnevih 'počitka' se del turške ekipe odpravlja na PWC Francija. Ekipa v Turčiji je bila naštevilčnejša (9 tekmovalcev) do sedaj in temu primeren je bil končen rezultat. Kljub temu pa je zmanjkala tista pika na i. Mogoče bo v Franciji le padla na mesto, kjer si jo vsi želimo.
Večina vas je pozorno spremljala komentarje iz prejšnjega tedna, ki naj bi bili po besedah Gašperja najobilnejši do sedaj. Baje sem preveč pisal. Mogoče - komur ne rata v zraku, gre boljše na tleh .
 
Ta teden meni ni ratalo praktično nič, edino mogoče to, da sem nekako dobil občutek, da lahko letim z najboljšimi, kljub ne najbolj konkurenčni coti. Prvi dan sem po solidno odpeljani dirki fasal frontalca v ciljnem doletu in Gašperju prikazal akro program, ki ga ni hotel nobeden. Poleg njega me je takrat prehitelo še ene 5 folka. Pa komu to mar, sam da se je dobro končalo. Naslednji dan po mukotrpnem pobiranju na štartu (kar neki jih je pocurelo) in lovljenju priključka do prve skupine, sem v želji, da priključim steber vodilnih pogasiral v steber,  a očitno zgrešil 'bistvo' in fasal -4 m/s namesto dviganja. Se ujel v eno grapo (Gašper jo bolje pozna) in se jedva zvleku ven. Ok, sem se tolažu: en zafuk je dovoljen.
Naslednji dan našpičen kot le kaj. Zopet mantr nad štartom. Borim se praktično 1/2 tekme, ko mi le uspe ulovit prve. Del letim z njimi, nato me odlična poteza postavi kar v prvo vrsto. Praktično se gre že v ciljni dolet. Iz 3600 m se planira proti 30 km oddaljenem cilju, greben vedno nižji in prav nč ne dela. Proti koncu mi zagori rdeča luč, slabih 200m minusa kaže. Stisnem rep med noge in obrnem v veter in se trudim pobrat. Večina klape se pelje v cilj z moje višine al pa malo više, večina naredi. Jaz pač ne, saj se privleče senca in z njo curaža. Kako BOLI. Še danes!!!
Zadnji tekmovalni dan, je na štartu priority sistem, kar pomeni, prvo uvrščeni štartajo prej, pozadinci kasneje. Posledično zamuda na pilonu (cca. 10 min) in nato odzadi celo dirko, kljub bolj čisti špuri. Tu je treba priznati, da sem mel pred pilonom priliko priključit vodilno grupo, a je bilo 20 s predolgo vztrajanje v svojem očitno neulovljivo. Takšna napaka na kateri drugi tekmi praktično ni napaka, tu pa je pomenila vsaj 10 min zaostanka.
Vedno naj bi sledil nek nauk. Recimo, da gre tokrat nekako takole. Vedno, ampak res vedno bodi prštiman pred brifingom in štartaj med prvimi. Bodi potrpežljiv in lovi vodilne celo dirko (če so pred tabo). Tudi če jih ne ujameš, zaradi tega letiš hitreje. Včasih je treba met jajca in je treba razkirat. Sploh ko to naredi večina. Že vejo, da se račun najverjetneje izide.
Preden zaželim srečno in polno malho uspehom ekipi v Franciji, še besedo o posvetnem dogajanju. Glede na precejšnjo množico folka, je žur itak zagotovljen. Ekipa je delovala, kljub nekaterim razpokam v njej. Debate so bile težke, od versko –političnih do običajnega pijanskega stresanja in brusenja jezika na račun drugih. Zmagovalec pa je itak samo eden (oziroma je njegov cel zmagovalni oder).
Nabij(te) jih