PWC Brazilija - finale, Castelo 2008

28.09.2008

V brazilskem mestu Castelo se je v soboto z odličnimi slovenskimi uvrstitvami na zadnji preizkušnji končal svetovni pokal v hitrostnih preletih z jadralnimi padali. Na zadnji preizkušnji je bilo kar pet slovenskih pilotov med deseterico, a kljub temu rezultat za večino naših pilotov ni zadostoval za kakšne odmevnejše dosežke v skupni razvrstitvi. Najbolje se je v Braziliji s skupnim tretjim mestom znašel Urban Valič in se tako tudi na skupni lestvici svetovnega pokala povzpel na nehvaležno, ampak vseeno zelo dobro četrto mesto.
Brazilska serija tekem za svetovni pokal je štela rekordnih, sedem zaporednih letalnih dnevov, a pravih dirk je bilo bore malo, je ocenil Gašper Prevc, ki je na koncu pristal na 30. mestu. Vidnejši uspeh sta dosegla le  brata Valič s tretjim in enajstim mestom, medtem ko se ostali člani reprezentance niso uvrstili med petnajsterico. V ekipni razvrstitvi v Braziliji je slovenska reprezentanca dosegla tretje mesto.
PWC Brazil-finale
Po klasicnih logisticnih tezavah za prit do sem (Suša in Prevc sta bila skoraj ob letalsko karto zaradi tezav z Iberio, jaz sem prisel na letalo v Trstu po samem cudezu 5 minut pred zvletom letala) smo se koncno zbrali slo ekipa za finale pwc ja v ze poznanem Castelu. Tokrat so tu cisto drugacne razmere (bolj rjava pokrajina zaradi drugega letnega casa) kot pred 2 letoma, ko je bilo vse zeleno. Termika je precej mocnejsa, kaj to pomeni za nas, bo povedal cas. Ekipa je 6-članska; Suša, Prevc, Stojan, Valiča ter jaz (Podobnik). Vceraj smo imeli trening dan, bilo je kar v redu, slo je na 1700 m, kar je super, le veter iz zahoda je prevec nazigal in nismo uspeli priletet niti do Castela. Dans je vreme soncno, ne vem pa koliko je vetra, upam da ne prevec, tko da kaze kar dobro za tekmo.
Po treh dokaj slabih pwc jih je motivacija spet na vrhuncu in zmaga nam ne uide!
Pa uzivejte,
iz Castela Primož
 
 FUTURE HERO from the past - KARLO BONAČIČ
Po uri zibanja pred štartnim pilonom se odpravimo 49km vetru naproti. Od Slo tima najboljše poštartava z Podobnikom, ki se nama uspe zriniti 100m nad ostale. Prednost pa že po nekaj km skopni, saj je najina desna linija slabša. Z nama gresta tudi Urban in Suša, kmalu se znajdemo v nezavidljivem položaju. Za preboj v ospredje je potrebna poteza. Urban potegne naprej, z Sušo mu slepo slediva. 200m nad podnom ne verjamem več v potezo, zato jo mahnem posvoje, glede na izkušnje izpred dveh let. Porivaška zgodba se za vse Slovence srečno konča, dobimo dobro dviganje, ki nas ponese nazaj v igro. Prvi del dirke se stalno premikam po trasi levo in desno, delam na ful, Stojan pa se z nizkimi obrati po 15km pripelje nad mano v steber. Urban 500m levo bolje pobere od mene in počasi prevzame vodstvo, sam še vedno zaostajam in se počasi prebijam naprej. Pomaga mi tudi dejstvo, da so razmere vedno slabše, povsod je pokrito. Kljub temu stebri ne pojenjajo. Nekateri se sicer ujamejo na peglanje granitnih blokov (Podobnik), večini pa se uspe prebiti skozi dežno zaveso drugi točki naproti. Črni oblaki, dež in močen veter so razglogi za prekinitev tekme. Ker smo leteli več kot uro in pol, in ker smo v tem času odpeljali malo več od 30km (a samo?), tekma velja. Zmagovalec je kdo drug kot Karlo Bonačič, ki je v Brazilijo podobno kot v Španijo pripeljal svojo spremljevalko. Le zakaj? Od Karlotovih severnih sosedov je tokrat najbolje uspelo Suši, ki bi bil nekje na 5. mestu, če ga nebi zjebal inštrument! Mislim da se obeta tožba na Brauniger. V igri tako po prvi tekmi ostajamo jest in Valiča, Primož in Stojan sta nekaj mest zadaj, Suša pa z minimum distance na predzadnjem mestu in trenutno pod tušem.
Lep pozdrav,
Gašper
 
 PWC Brazil spet v veter
Dan ne izgleda obetaven, saj je celotno področje pokrito. Disciplina je praktično enaka kot prejšnji dan. Štart je problematičen saj najprej nič ne piha kasneje pa močno čez štart. Z veliko težavo vzletim 10 min pred štartnem markerjem. Letenje je na splošno težavno z nizkimi višinami in veliko vetra. Sonca praktično ni cel dan. Zmaga Casaux Charles aka Bojan, ko 50 metrov nad mojim pristankom faše zmagovalni steber in naredi dodatni km ali dva. Končam na 4. mestu. Gašper ta dan nima sreče. Med prečenjem nekega sedla na njemu pristane saj mu zmanjka nekaj metrov višine. Kasneje ponovno vzleti in odleti domov. Moleka pogreša in pozdravlja Žoana...
lp
Primoz Suša
 Tema zmaguje
Tema zmaguje. Ker Valiča še nista spacala reportov za torek in sredo je pred vami čisto svež opis današnje naloge.
No na kratko, torek in sreda sta bila krasna dneva s soncem in obetavno termiko, pa je bil oba dneva za večino usoden južni veter, ki je pri tleh žgal kot za stavo in nam razpihal vse upe na cilj.
Danes pa popoln obrat. Nebo je prekrito s sivo oblačnostjo že zjutraj. Nekateri se sprašujejo ali sploh iti do ofisa, ampak ni kaj in ob 9h se že vozimo na štart. No vsaj večina. Bano kljub minimalnemu zaostanku za vodečim Aebijem v tekmo ni prepričan in ostane še malo v Castelu. Na štartu ni nič bolje, čakamo in medtem prepričamo Banota, da ser nam pridruži. Nekateri razgrinjamo padala, jih potem zopet tlačimo v vreče in tako, klasičen paravaiting pač. Kljub obupnim razmeram, nekaj sond se le zapelje v dolino, nam postavijo disciplino dolžine 45 km, dvakrat do Castela in nazaj ter cilj nekje na sredini. Da štartni pilo ne bi bil preveč brutalen nam določijo sedem ! štartnih oken v razmaku po pet minut. No ko poštartamo vsa ta tema kar nekako drži in skupina za skupino se odpravi iskat svojo srečo. Termika se pojavlja kar od nikoder, malo ji pomaga veter in vsi skopaj počasi potujemo po trasi. Skratka večina nas uspe celo priti v cilj, rezultatov zaradi različnih štartnih časo trenutno še nimamo. Primož S, je v poziciji za dnevno zmago, pravzaprav že vseskozi leti odlično, le sreče nima prave in tudi tokrat se zabije v tla prav pred ciljno linijo. Primož P. pa pred zadnjo obratno  obupa in se odpelje pristajat v cilj.
Če povzamem vse skupaj, je letošnja Brazilija prav čudna. Bolj je pokrito več pilotov je v cilju. Narobe svet. Mogoče ker smo pod ekvatorjem in stojimo na glavi?
Kratkočasil vas je Stojan
Slovensko maščevanje
Letošnji svetovni pokal se je zaključil z rekordnim sedmim zaporednim letalnim dnem, pa čeprav je bilo pravi dirk bore malo. Ena izmed njih sigurno danes, ko smo Slovenci končno prišli na svoj račun. Vse se je odvijalo dokaj tekoče, po začetnem poligonu ob štartu smo kasneje leteli 50km morju naproti. Prvi del smo leteli po hribih, končni del dirke pa po ravnini. Ta del je zelo dobro ostal v spominu Podobniku, saj nas je prav tu pred dvema letoma avstrijec Armin Eder nabil za 5 minut. Podobno linijo kot Eder dve leti nazaj so danes odleteli Urban, Primož in Suša, z Aljažem pa sva dobro zakjlučila v skupini, ki je odpeljala bolj na desno. Slavje kvarita Južnoafričan in Avstrijec, ki sta v cilju pred nami. Vseeno mislim da 5 Slovencev med top 10! Podobno kot v Bolgariji so razlike med najboljšimi na tekmovanju v Bolgariji zelo majhne, tako da ne moremo z vso gotovostjo potrditi tretjega mesta Urbana, čeprav smo eno rundo že spili na ta račun. V skupnjem seštevku je po vsej verjetnosti ostal na 4. mestu.  Moštveno smo v svetovnem pokalu mislim 3., mesto pred Švicarji, ki so po evropskem prvenstvu doživeli še eno ponižanje od zmagovalcev Francozov... Po današnjem zakjlučku sezone pa je jasno kdo jih bo ponižal drugo leto... Spet trobimo kot sezono nazaj? :)
Se vidimo,
Gašper