Kdor čaka, dočaka

In smo končno dočakali izboljšanje vremena oziroma prvi pravi tekmovalni dan po dveh tednih na Kopaoniku, kjer že od nedelje poteka Evropsko prvenstvo v hitrostnih preletih z jadralnimi padali. Danes nas je organizator napotil na severni start Kokorovac, kjer pa so wind-dummyji cureli kot za šalo, zato smo kar dolgo čakali na odprtje starta, po moji oceni kar malo predolgo. Najprej nam zastavijo 76 km disciplino, ki jo kasneje zaradi poznega starta in predvidene šibke termike skrajšajo na 60 km. 

Start se odpre ob pol dveh, slabo urco kasneje smo Slovenci odlično naštimani na odprtje startnega markerja. Med prvo in tretjo obratno, ki nas bolj ali manj pelje na trasi S-J po grebenu, večina naše ekipe bolj ali manj kaže stebre, le Jošt se nam je izgubil zadaj. Tukaj svoje mojstvo kaže tudi famozni Chrigel, ki je skoz najvišji, a tudi mi nismo daleč, še posebej Primož je tukaj odletel odlično. Po tretji obratni gasiramo nazaj proti Jadovniku, kjer jo dvignemo bolj ali manj do baze in na trimu planiramo nad Raško. Kot pričakovano, je ozračje bolj ali manj mirno, saj le s težka najdemo omembe vredno dviganje dviganje, ki bi nas dvignilo za več kot sto-dvesto metrov. Tukaj smo Slovenci še vedno v igri za zmago, saj nas je praktično vseh pet med višjimi v vodilni grupi, še posebej top je naštiman Jurij, ki nas skoz nadletava vsaj 100 višje. Ker Raška ne dela, popravljamo kurs iz linije bolj proti zahodu, kjer je nekaj ubežnikov spodaj lociralo močnejše dviganje, med njimi sta tudi Chrigel, francoski Bojan in Pepe aus Deutscland.

V neki ne formirani termiki, ki nas dviguje dober meterček na sekundo, naberemo švoh višino za dolet, a na našo smolo so zasledovalci za nami naleteli na močnejše dviganje, tako da nas po višini celo prehitijo. Kot že nekajkrat na tekmah visoke ranga se je pokazalo, kako izenačeni smo med seboj, saj smo v cilj leteli vsaj iz 3 smeri bolj ali manj poravnani, a z nekaj sto metrsko razliko višini, ki bo seveda krojila rezultatski vrh, saj smo za zaključek imeli Cone cilinder z naklonom 3:1. Zmagovalec dneva je bojda Pepe, ki je v cilju celo potočil par solzic od sreče, od naših pa sta med prvimi in višjimi Jurij in Primož (verjetno med top 10), Dušan pa nekaj sto metrov pod njima, z 2-3 minutno zamudo v cilj priletiva še midva s Tilnom, tako da je slovenski dan skorajda popoln.

Izračunano na 'uč' bi morali ekipno dan končati na 2. mestu, a za natančnejše podatke bo potrebno počakati na uradne rezultate. Ob poznem prihodu v bazo nas dočaka rižotka z jurčki, ki nam jo je pripravila Bojana. Ni kaj, tako razvajanje prav paše. Hvala! Takole, sedaj pa kot pravi športniki nestrpno čakamo na uradne rezultate potem pa hitimo v 'pančevo', da bomo spočiti in zbrani napadli na nove zmage, saj je pred nami še 7 tekmovalnih dni, kateri bodo glede na ugodno vremensko napoved večinoma letljivi.

RACE ON!