Veter z juga

No pa je napočil čas da napišem report še jaz.....kar pomeni da sem bil v cilju prvi od Slovencev. Ta trenutek bi lahko dejal na uč, da sem v cilju tretji. Zjutraj izgleda dan kar obetajoč in odpravimo se na južni štart. Seveda najprej sledi opravičilo organizatorja za včerajšnjo napačno izbrano ruto... »Im very sorry .... thank you all... you are the experienced pilots«, itd.... tako se začne skoraj vsak brifing.... zveni že malo patetično.... kot da bi bili "wizard-i" al kaj.... kot da bi lahko iz vode naredili vino...OK, gremo na task. Obljubljajo nam top vreme z bazo do 3500+++ in dobro termiko, zato se naredi disciplina dolžine cca 90km, ki nas takoj po štartu vodi nazaj za Kopaonik in proti severu...v vukjebino. A wind dummyi (ki so, roko na srce, samo druga beseda, te besedne zveze) ne najdejo oz. pokažejo da je dan precej zanič.

Dosti je vetra (po njihovih napovedih skoraj brezvetrje) in brez pravega dviganja. Pred nami nobenih baz, itd... Zato tik pred odprtjem štarta spremenijo čas, oz. ga prestavijo za 10 min.... in to se zgodi še ene 3x. Naposled se le določi nova disciplina, dolžine cca 70km. Tokrat gremo cik-cak pred štartom in le malo za Kopaonik ter proti severu. Po dolgem praženju na soncu le štartamo in brez večjih težav solidno poberemo. Sledi čakanje na marker. Tu in tam se srečamo vsi Slovenci. Sam štartam nekje povprečno...tik pred odprtjem (kot po navadi) zgubim dviganje in ob času za štart grem naprej. Za mano dosti višje pa roj čebel. Pot nas vodi desno od štarta do antene. Kaj kmalu mi je bilo jasno da bomo na poti nazaj je*ali ježa (iz izkušenj) tako da bo višina zlata vredna. Vendar se kljub temu odločim tiščati z grupo....tukaj "si al pa nisi" drugače si izločen... Na poti nazaj se uresničijo moje domneve. Tiščimo v veter in se ujamemo v "grape" preko katerih ne moremo. Teren je tu res glup.... V poziciji smo vsi Slovenci. V luknjah se začne boj za preživetje in znajdi se kakor veš in znaš. Najbolje sva z višino jaz in Đuro. Po dolgih mukah se le rešimo je*e in se zližemo pred štart in levo od njega proti naslednji obratni, katero z Đurotom narediva solidno. Vendar tu so nas zanamci z boljšo višino že zdavnaj prehiteli. Sledi najbolj severna točka - čez Banjo in še naprej. Tu se z Đurotom razdvojiva v stebrih. Sam sem moral boj v minus, Đuro pa dobro pobere steber pred mano in porinejo naprej. Sam z grupo parih vztrajamo in iščemo, ter naposled le poberemo na 3000+++ . Sam želim čimprej ujeti pobegle, vendar grupa noče it....še kar navijajo, pa navijajo... zato se odločim pobegnit. Grupa pa za mano kakih 150-200m višje sledi moji špuri ki izjemno dobro pelje. Po cca. 15km naredim obratno, grupa za mano pa z dobro višino sledi. Skušam jim ubežati. Tukaj je drugi trik dneva. Potrebo je iti zopet mimo štarta do Raške. Ali se odločit za linijo preko Kopaonika ali pa krajšo čez prve grebene na J stran in proti obratni. Obe se zdita zahtevni. Ker imam kar nekaj višine se odločim za svojo pot čez Kopaonik (kar je sicer precej višje) ker so po hribih zadaj baze. Napredujem počasi in po pameti. Grupa mi sledi. Počasi se združujemo v grupice po 3 kom in pobiramo na platoju Kopaonika. Piloti z mano me dohitijo in zopet skupa vrtimo steber. Navijemo skoraj na 3000, kar jev bistvu dovolj za zadnjo obratno in pot v cilj, do katerega je še cca. 20km. Grupa zopet noče speljati in še kar malinijo, zato se odločim zbežati. Po tem mi gre kar precej dol, kar po moje opazijo ostali za mano, ki še vedno vztrajajo in navijajo, ter odpeljejo za mano vsaj 200m višje. Od tu vsi še samo tiščimo na obratno in v cilj. Vmes je bilo še nekaj dviganja, vendar nočem izgubljat časa. Čeprav imamo zopet (neumen) konični speed section, upam da bom z manj višine prehitel zasledovalce ki so izkoristili moj predčasen pobeg. V ciljni dolet pelje precej slabo in gre dol tud po 3m in sreča da sem imel še nekaj rezerve. Cilj prečkam kot 3, vendar ne vem kaj bo pokazal konični ESS. Nekaj minut za mano vidim v cilj pripeljati še Đurota, ki bo prav tako prispeval točke za današnjo teamsko uvrstitev. Toliko o tasku št. 4 ;)