Africa must be black!

03.12.2008 - 21:54

Evo, sem si dovolil ukrasti Marlijevo misel in njegovo ali njihovo prvo javljanje iz JAR-a. Kdor ne ve, kaj to pomeni, pa naj mal pogoooogla
Prvo~  za vse tiste malince, ki lani niste vedeli, das mo se javili veckrat .
Temu bo sledilo se kaksno in bo oznaceno z dva, tri,...cool ne?
Do danes ni bilo kaj dosti za povedat rezen, da je potovanje skupaj trajalo 28 ur, da smo se zopet v Priesko vozili skozi huge nevihte in da so nas na Sharon and Alexis rancu ponoci, vse sesute vseeno toplo sprejeli s parimi ledenimi.
Naslednji dan je minil v polezavanju, pripravljanju stvari, ze v mraku pa so najbolj zagreti z Petrom na celu opravili testna vincanja.
30.11. - Napoved slaba, veter JZ, nizke baze,..., ampak vseeno gremo v Bridgestown – 120km proti JV z namenom leteti nazaj proti domu. Najdlje se je mucil Peter in pristal na 80km, jaz sem obupal po 1,5km-takoj za mestom, Anto pa je zmogel 25km.
1.12. – Peter pije whiskey – se dva mora-za vsako 100tko enega

Napoved solidna, popoldne zapiranja, malo moti smer vetra-SZ.  Gremo v Groblershoop 130km na SZ. Peter potegne ob 11,20 jaz pa 11,30 – pozno. Ostali baje zaradi pojacanja vetra niso vec startali.
Kar dobro nama je slo in vreme se je tudi naredilo. Tudi 10-ke so padale,visince pa do 4600m. Vreme je bilo vse skozi boljse in boljse in ob 16-17h ze tako dobro, da so za nama tiste, prej karfjolce spremenile v nekaksno cudno gmoto in Petru je pocasi ze sekalo in mocilo za ritjo. Zgleda, da prevec dobrega tudi ni najboljse, hmm. Jaz sem bil par km bol spredaj in mi ni bila taka panika. Terava naprej proti JV- proti odprtemu. Vec kot ja bila ura in sonce nizje, hitreje naju je tudi senca lovila. Petru zaradi vsega tega navsezdnje ni preostalo drugega, kot da cim hitreje  odplanira kolikor gre. Zemljica ga privabi ob 18,10h na 321km – Erzo, kva a se ti je kaj kolcal. Jaz po tisti senci se nekaj zaman kruzam, se raje malo vrnem  in pristanem na 341km na farmi izredno prijaznega para,kjer mi postrezejo s par ledenkami, gospa pa je  skuhala se vecerjico, katere so bili delezni tudi ostali, ki so me prisli iskat.
Peter doma nima vec sans, da bi odklonil pijacko in tako vaselo nazdraviva na njegovo prvo tristotko.
2.12.-Nevihte, seka, viharji-kar noce nehat,
kot nalasc za spanje, branje, in javljanje – Susa pozna to.
Do konca tedna kaze  na par dobrih dni, pa da napademo  Vanwycksvlei in tistih pocenih 500.
AFRICA must be black,
Mare in Peter

Šele sedaj se mi počas svita, kako hudo vreme smo imeli mi v tisti famozni ekspediciji Flying South Africa. Takrat praktično cel mesece ni blo dežja in neviht, če odštejemo v zadnjem tedno kaka dva dni. Ostalo pa skorajda vse bomba. Višince carske, pihalo je tudi, marsikdaj celo preveč. Hvala bogu tudi za tiste dni, saj smo jih fenomenalno izkoristili z namakanjem naših pregretih guzic v indijskem oceanu in drajsanju po 20 km grebenčku 50 m nad morjem. Hvala Suši, ki mi je takrat posodu famoznega prevcovega PWC avaxsa. Moj mercury je bil že v franžah. 
He  he, spomin je hecna stvar!
LP Jože